Izaija 36
36
Sanheríb grozi Jeruzalemu
(2 Kr 18,13–37; 2 Krn 32,1–19)
1V štirinajstem letu kralja Ezekíja je asirski kralj Sanheríb šel nad vsa utrjena Judova mesta in jih osvojil. 2Asirski kralj je poslal iz Lahíša h kralju Ezekíju v Jeruzalem Rabšakéja#Ali velikega točaja. z močno vojsko. Ta se je ustavil pri vodovodu h gornjemu zbiralniku, ob cesti k Belivčevemu zemljišču. 3Tedaj so prišli k njim dvorni oskrbnik, Hilkijájev sin Eljakím, pisar Šebná in letopisec, Asáfov sin Joáh.
4Rabšaké jim je rekel: »Povejte Ezekíju: Tako govori veliki kralj, asirski kralj: Kakšna je opora, na katero se zanašaš? 5Praviš, da je govorjenje ustnic že izkušenost#Db. nasvet. in moč za vojskovanje? Na koga se vendar zanašaš, da si se mi uprl? 6Zdaj, glej, se zanašaš na ta nalomljeni trstovec, na Egipt, ki se vsakemu, ki se opre nanj, zadere v dlan in jo predre. Tak je faraon, egiptovski kralj, za vse, ki se zanašajo nanj. 7Če pa mi porečete: ›V Gospoda, svojega Boga, zaupamo‹ – mar ni to on, čigar višine in oltarje je Ezekíja odpravil ter Judu in Jeruzalemu rekel: ›Pred tem oltarjem molite?‹ 8Zdaj torej sprejmi izziv mojega gospodarja, asirskega kralja: dam ti dva tisoč konj, če premoreš jezdece, da jih posadiš nanje! 9Kako boš odbil enega samega, čeprav najnižjega častnika mojega gospodarja, ko se glede konj in konjenikov zanašaš na Egipt? 10In naposled, ali sem brez Gospodove volje prišel nad ta kraj, da ga pokončam? Gospod mi je rekel: ›Pojdi nad to deželo in jo opustoši!‹«
11Tedaj so Hilkijájev sin Eljakím, Šebná in Joáh prosili Rabšakéja: »Govôri s svojimi hlapci po aramejsko! Saj razumemo. Ne govôri z nami po judovsko, ker to sliši ljudstvo, ki je na obzidju!« 12Rabšaké jim je rekel: »Me je mar moj gospodar poslal, da govorim te besede le tvojemu gospodarju in tebi, in ne tudi možem, ki sedijo na obzidju in bodo morali skupaj z vami jesti svoje blato in piti svoj seč?«
13Tedaj se je Rabšaké ustopil in po judovsko zaklical na ves glas: »Poslušajte besedo velikega kralja, asirskega kralja! 14Tako govori kralj: Naj vas Ezekíja ne zavaja, kajti ne bo vas mogel rešiti. 15Naj vam Ezekíja ne vliva zaupanja v Gospoda in ne pravi: Gospod nas bo gotovo rešil in to mesto ne bo dano v roke asirskemu kralju. 16Ne poslušajte Ezekíja! Kajti tako govori asirski kralj: Sklenite prijateljstvo z mano in prestopite k meni, pa bo vsak lahko jedel sadove svoje trte in smokve in pil vodo iz svoje kapnice, 17dokler ne pridem in vas ne vzamem v deželo, podobno vaši, v deželo žita in vina, deželo kruha in vinogradov. 18Naj vas Ezekíja ne zapeljuje, ko pravi: ›Gospod nas bo rešil!‹ Mar so bogovi narodov mogli rešiti svojo deželo iz rok asirskega kralja? 19Kje so bogovi Hamáta in Arpáda? Kje bogovi Sefarvájima? So morda rešili Samarijo iz mojih rok? 20Kateri izmed bogov teh dežel je rešil svojo deželo iz mojih rok? Pa naj bi Gospod rešil Jeruzalem iz mojih rok?«
21Molčali so in mu niso odgovorili niti besede, kajti kraljev ukaz je pravil: »Ne odgovarjajte mu!« 22Nato so dvorni oskrbnik, Hilkijájev sin Eljakím, pisar Šebná in letopisec, Asáfov sin Joáh, prišli s pretrganimi oblačili k Ezekíju in mu naznanili Rabšakéjeve besede.
Currently Selected:
Izaija 36: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
