Marko 4
4
Prilika o sejalcu
Mt 13,1–9; Lk 8,4–8
1In ob morju je spet začel učiti. Pri njem se je zbrala zelo velika množica, tako da je moral stopiti v čoln in ostati na morju, vsa množica pa je bila kraj morja na suhem. 2Učil jih je mnogo rečí v prilikah in jim v svojem nauku govoril: 3»Poslušajte! Glejte, sejalec je šel sejat. 4In ko je sejal, je padlo nekaj semena poleg pota in priletele so ptice ter ga pozobale. 5Drugo je padlo na kamnito zemljo, kjer ni imelo veliko prsti; hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje; 6ko pa je vzšlo sonce, je uvenelo, in ker ni imelo korenine, je usahnilo. 7Drugo je padlo med trnje, in trnje je zraslo in ga zadušilo, da ni obrodilo sadu. 8In drugo je padlo na dobro zemljo, se razraslo in razvilo ter rodilo in doneslo trideseteren in šestdeseteren in stoteren sad.« 9Nato je rekel: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša.«
Zakaj v prilikah
Mt 13,10–15; Lk 8,9–10
10Ko je bil na samem, so ga ti, ki so bili okoli njega z dvanajsterimi, vpraševali za prilike. 11In govoril jim je: »Vam je dana skrivnost božjega kraljestva, onim zunaj pa se daje vse v prilikah, 12da:
z očmi gledajo, pa ne vidijo,
in z ušesi poslušajo, pa ne razumejo,
da bi se ne spreobrnili
in bi jim ne bilo odpuščeno.«
Razlaga prilike o sejalcu
Mt 13,18–23; Lk 8,11–15
13Nato jim reče: »Te prilike ne razumete? In kako boste razumeli vse prilike? 14Sejalec seje besedo. 15Ti, pri katerih je beseda vsejana poleg pota, so tisti, pri katerih se beseda seje, a ko jo slišijo, takoj pride satan in vzame vanje vsejano besedo. 16In prav tako so ti, pri katerih je seme vsejano na kamnita tla, tisti, ki besedo, ko jo slišijo, takoj z veseljem sprejmejo, 17a v sebi nimajo korenine, ampak so nestanovitni; ko pa potem zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, se takoj pohujšajo. 18Zopet drugi so ti, pri katerih je seme vsejano med trnje: to so tisti, ki besedo slišijo, 19pa se jim prikradejo svetne skrbi in zapeljivost bogastva in želje po drugih rečeh ter besedo zadušé, da ostane brez sadu. 20In ti, ki so seme sprejeli v dobro zemljo, so tisti, ki besedo slišijo in sprejmejo ter obrodijo trideseteren in šestdeseteren in stoteren sad.«
Prilika o svetilki
Lk 8,16–17
21In govoril jim je: »Mar se svetilka prinaša, da se postavi pod mernik ali pod posteljo, mar ne, da se postavi na svetilnik? 22Zakaj nič ni skrito, kar bi ne postalo očito; in nič ni postalo skrito kakor zato, da pride na dan. 23Če ima kdo ušesa za poslušanje, naj posluša.«
Prilika o meri
Lk 8,18
24Dalje jim je govoril: »Glejte, kaj slišite! S kakršno mero merite, se vam bo odmerilo in še navrglo se vam bo. 25Zakaj kdor ima, se mu bo dalo; in kdor nima, se mu bo vzelo še to, kar ima.«
Prilika o rastočem žitu
26In govoril je: »Z božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki je vrgel seme v zemljo: 27sam ponoči spi in podnevi bedí, seme pa poganja in raste in on sam ne ve, kako. 28Zemlja namreč poraja sama od sebe: najprej bilko, potem klas, nato polno žito v klasu. 29Kadar pa sad dovoli, pošlje takoj srp, ker je čas žetve.«
Prilika o gorčičnem zrnu
Mt 13,31–32; Lk 13,18–19
30In govoril je: »Čému naj primerjamo božje kraljestvo ali v kakšni priliki naj ga ponazorimo? 31Kakor gorčično zrno je, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji; 32ko pa se vseje, raste in postane večje ko vsa zelišča in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba prebivati v njegovi senci.«
Zaključek prilik
Mt 13,34–35
33In v mnogih takih prilikah jim je oznanjal nauk, kakor so ga mogli umevati. 34Brez prilike jim ni govoril, svojim učencem pa je vse posebej razlagal.
Jezus pomiri vihar na morju
Mt 8,23–27; Lk 8,22–25
35Ko se je tisti dan zvečerilo, jim je rekel: »Prepeljimo se na drugo stran!« 36In pustili so množico ter ga odpeljali s seboj v čolnu, kakor je bil; in še drugi čolni so bili z njim. 37In nastal je silen vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je čoln že zalivalo. 38On pa je bil na krmi in je na vzglavnici spal. Zbudijo ga in mu rečejo: »Učenik, ti ni mar, da se utapljamo?« 39In vstal je, zapretil vetru in rekel morju: »Utihni, umíri se!« In veter je ponehal in nastala je velika tišina. 40In rekel jim je: »Kaj ste tako boječi? Kako da še nimate vere?« 41In velik strah jih je prevzel in so govorili med seboj: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna veter in morje?«
Currently Selected:
Marko 4: EKU
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
