YouVersion Logo
Search Icon

Marko 3

3
III. TÁL.
I. Toga posêhnjeno rokô imajôčega zvráči 1–12.
II. Dvanájset Apoštolov odeberé 13–21.
III. Židovom na vragé zgánjanje odgovori 22–30.
IV. Što je Kristuša matí i žlájta 31–35.
I.
1I notrí je šô páli vu správišče; i bio je tam eden človek, kí je posêhnjeno rokô meo. 2I pazili so na njega, či bi ga v sobotto vráčo, dabi ga tôžili. 3I erčé tomi človeki posêhnjeno rokô majôčomi: stani i stôpi na srêdo. 4I erčé njim: jeli je slobodno v sobotto dobro činiti? ali hüdo činiti? düšo obdržati, ali pa vmoriti? oni so pa tího bilí. 5I okôli se zglednovši po njih z srditostjom, razdreséljeni nad trdostjom srcá njihovoga, erčé tomi človeki: vö vtégni tvojo rokô. I vö jo je vtégno. I nazáj je postánola rôka njegova zdrava, liki ta drüga. 6I vö idôči Farizeuške preci so z Herodešovimi slugi tanáč činíli prôti njemi, kakda bi ga pogübili. 7Jezuš je odíšao z vučeníkmi svojmi k môrji; i vnoga vnožina od Galilee ga je nasledüvala, i od Judee. 8I od Jerušálema, i od Idumee i prêk Jordána, i ki so okoli Tiruša i Šidona, vnožina vnôga; slišavši, štera je včíno, prišli so k njemi. 9I erkao je vučeníkom svojim: ka bi njemi edno ladjico gotovo držali, za volo lüdstva, da bi ga nê stiskávali. 10Ár jí je vnogo zvráčo tak: da so kapali k njemi, da bi se ga doteknoli, kíkoli so kákšo mantro meli. 11I ti nečísti dühovje, gda bi ga zaglednoli, doli so pred njega kapali i kríčali govôréči: tí si Sin Boži. 12I jáko se je njim poprêto, kâ bi ga nê vönazvêstili.
II.
13I gori je šô na gorô i prizvao je k sebi; štere je on šteo; i šli so k njemi. 14I včíno ji je dvanájset, kâ bi ž njim bilí, i kâ bi je poslao predgat. 15I meti oblást vráčiti betege i vö metati vragé. 16I dáo je Šimoni imé, naj se zové Peter. 17I Jakuba siná Zebedeušovoga i Jánoša brata Jakubovoga (i dáo njima je imé Boanergeš, tô je: sinovje grmlajce). 18I Andráša, Filipa i Brtalana, i Mátaja i Tomáša i Jakuba siná Alfeušovoga i Taddeuša i Šimona Kananinskoga. 19I Judaš Iškarioteša, kí ga je i ôdao. 20I idejo vu hižo. I pá se je vküp správilo lüdstvo tak, da so ni krüha nej mogli jesti. 21I slíšavši, kí so pri njem bilí, vö so ga šli za držávat. Ár so pravili: ka je od pámeti prišo.
III.
22I ti pisáčke, kí so od Jerušálema doli prišli, pravili so: kâ Beêlzebula má, i kâ v poglavníkom vragôv zgánja vragé. 23I k sebi je prizvajôči pravo njim je vu prílikaj: kakda more Šatan Šatana vö metati? 24I, či se králevstvo vu sebi razdelí, nemore obstáti králevstvo ono. 25I, či se hiža vu sebi rastála, nemore obstáti hiža ona. 26I, či je Šatan stano prôti sebi i razdêlo se je, nemore obstáti, nego konec má. 27Nemore nišče pohištvátoga močnoga notri idôči vu hižo njegovo, razbiti; nego či prvle toga močnoga zvéže, i teda hižo njegovo razbíje. 28Zaistino velim vám: kâ se vsi grêhi odpüstíjo sinom človečim i preklínjanja, skêmi bodo preklínjali. 29Kí pa bode preklínjao prôti S. Dühi, ne bode meo odpüščánja na veke; nego vrêden bode vekivečne sôdbe. 30Ár so pravili: nečístoga dühá on má.
IV.
31Prišli so pa bratovje i mati njegova; i zvüna stojéči poslali so k njemi zvajôči ga. 32I sedelo je lüdstvo okoli njega. Erkli so pa njemi: ovo, mati tvoja i bratovje tvoji vönê, tebé íščejo. 33I odgôvoro njim je govoréči: što je mati moja, ali bratovje moji? 34I okôli gledôči po rédi te okôli njega sedéče erčé: ovo mati moja, i bratovje moji. 35Ár, kikoli bode činio volo Božo, té je brat moj i sestra moja, i mati moja.

Currently Selected:

Marko 3: PREK28

Highlight

Share

Copy

None

Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in