Mátaj 27
27
XXVII. TÁL.
I. Kristuš od popov na smrt osodjeni dá se Pilátuši na križanje 1–2.
II. Judáš se obêsi 3–10.
III. Kristuš brezi krívice se mantrá pri Pilátuši 11–31, na pôti 32, na Golgoti 33–50.
IV. Čüda po smrti 51–54.
V. Pokopanje i stráža 55–66.
I.
1Gda bi pa rano grátalo, tanáč so držali vsi vladnicke popovski i ti stariši lüdstva prôti Jezuši, da bi ga na smrt dáli. 2I zvézali so ga ino so ga odpelali i dáli so ga Ponciuš Pilátuši poglavári.
II.
3Teda je vido Judáš, ki ga je ôdo, ka je osodjen, požalo je i nazáj je povrno ti tréseti srebrin pênez poglavníkom popovskim i tim starišim. 4Govoréči: pregrêšo sem, ká sem to nekrivično krv ôdao. Oni so pa erkli: ka mí máramo; tí vidi. 5I vrže te srebrne pêneze vu cérkev, obrné se, odíde i obêsi se. 6A poglavnícke popovski so pa vzéli te srebrne pêneze i erkli so: nej je je slobodno vržti vu cérkevno ladico, ár je krví cêna. 7Tanáč pa držéči küpili so za njé edno njivo lončársko za pokopálišče tühéncov. 8Záto je zvána ona njiva, njiva krvi notri do denéšnjega dnéva. 9(Teda se je spunilo, ka je povêdano po Jeremiáš proroki govoréčem: i vzéli so ti treseti srebrni pênez cêno toga vcênjenoga, šteri je vcênjen bio od sinôv Izraelski. 10I dáli so je za njivo lončársko, liki je zrendelüvao meni Gospôd).
III.
11Jezuš je pa stao pred poglavárom; i pítao ga je poglavár govoréči: ti si Král Židovski? Jezuš njemi je pa erkao: ti práviš. 12I, gda bi tožen bio od vládnikov popovski i starišov, nikaj je nej odgôvoro. 13Teda njemi velí Pilátuš: ne čüješ, kelika prôti tebi svedočijo? 14I nej je odgôvoro njemi ni na edno rêč, tak, da se je te poglavár jáko čüdivao. 15Na svétek je pa šegô meo te poglavár odpüstiti lüdstvi ednoga svézanoga, šteroga so šteli. 16Meli so pa teda zvézanoga roba ednoga znamenitoga, kí se je zváo Barabbáš. 17Záto, gda bi se vküp spravili, erčé njim Pilátuš: šteroga ščéte, naj vám ga püstim? Barabbáša, ali Jezuša, kí se zové Kristuš? 18Ár je znao, kâ so ga z návisti dáli v rôke. 19Záto, dabi on sedo na sôdnjem stolci, poslala je knjemi žena njegova govoréča: nikaj nêmaš tí z onim pravičnim; ár sem jas dosta trpêla dnes vu sne za njega volo. 20Poglavnícke pa popovski i ti stariši so nagnoli lüdstvo, da bi prosili Barabbáša: Jezuša bi pa pogübili. 21Odgovoréči pa poglavár erčé njim: šteroga ščéte z dvöj, naj vám püstim? Oni so pa erkli: Barabbáša. 22Velí njim Pilátuš: ka mo pa činio z Jezušom, ki se zové Kristuš? velíjo njemi vsi: ráspi ga. 23Erčé pa te poglavár: ka je hüdoga včino? Oni so pa ešče bole kríčali govoréči: naj se raspé. 24Gda bi pa vido Pilátuš, kâ nikaj ne valá, nego vékše zburkanje gratüje, vzéo je vodô, i muje si roké, pred lüdstvom govoréči: čísti sem jas od krvi etoga pravičnoga; ví vidite. 25I odgovoréče vse lüdstvo erčé: krv njegova nad nami, i nad sinmí našimi. 26Teda njim je püsto Barabbáša; Jezuša pa zbičüje i tá ga dá, naj se raspé. 27Teda so vitézje poglavára vzéli Jezuša vu právdenico i vküp so spravili na njega ves šereg. 28I, gda bi ga slekli, odeli so ga z erdéčim plàščom. 29I z trnja spleteno korôno so njemi okôli na glávo djáli, i trst vu désno njegovo; i naklékajôči se pred njim špôtali so ga govoréči: zdrav bojdi Král Židovski! 30I plüvavši na njega vzéli so njemi to trst i bili so ga po glávi. 31I, gda so ga ošpotali, so ga slekli z pláščá i oblekli so ga vu njegov gvant, i odpelali so ga, da bi ga rázpili. 32Vö idôči pa najšli so ednoga človeka Cirenajskoga z iménom Šimona; na toga so pritisnoli, kâ bi nesao kríž njegov. 33I pridôči na mesto, kotero se velí Golgota, tô je, temena mesto. 34Dáli so njemi piti z čemérom zmêšani jesi; i gda bi ga koštao, nej ga je šteo piti. 35Gda bi ga pa ráspili, razdêlili so si gvant njegov metajôči šorš na njega; da bi se spunilo, kâ je povêdano od proroka: razdêlili so si gvant moj i na mojo odetel so šorš vrgli. 36I sedéči varvali so ga tam. 37I položili so ober gláve njegove zrok njegove smrti pisani: eto je Jezuš Král Židovski. 38I razpéta sta ž njim dvá razbojnika; eden z práve i eden z lêve stráni. 39Kí so pa mímo šli, preklínjali so ga kívajôči svojimi glavami. 40I govoréči: tí razmečeš cérkev i po trê dnévi jo gori napráviš; zdrži se. Či si Sin Boži, hodi doli z križa. 41Rávno tak pa i ti vládnicke popovski ošpotávajôči z pisáči i stariši so erkli: 42Drüge je zdržao, sebé ne vê zdržati; Či je Král Izraelski, naj ide doli zdaj z križa, i vervali bomo njemi. 43Vüpao se je v Bôgi, naj ga oslobodi zdaj, či ga ščé. Ár je pravo: Boži Sin sem. 44Takájše i tiva razbojnika ž njim raspéta, špotárila sta se ž njega. 45Od šéste vöre je pa kmica bila pa vsoj zemli notri do devéte vöre. 46Okoli devéte vöre je pa kríčao Jezuš z velikim glàsom govoréči: Eli, Eli, láma zabahtani; tô je: Bôg moj, Bôg moj, zaka si me ostavo? 47Niki pa z ti tam stojéči, slíšavši, so erkli: kâ Eliáša zové ete. 48I preci biží eden žnjih i vzeme špongio, napuni jo z jesiom i okoli trsta jo je djáo, i napájao ga je. 49Ti drügi so pa erkli: niháj, naj vídimo, jeli ga pride Eliáš zdržávat. 50Jezuš pa, gda bi opet kríčao z velikim glásom, vö je püsto düšo.
IV.
51I ovo zakrivalo cérkvi raspraščilo se je na dvôje od zgora, notri do tla; i zemla se je genola, i pečíne so pokale. 52I grobovje so se odpérali i vnôga têla ti svéti, kí so záspali, so gori stanola. 53I vö idôči z grôbov po goristanênji njegovom, šli so vu svéto mesto, i skázali so se vnôgim. 54Te stotnik pa, i, kí so ž njim bili, varvajôči Jezuša, vidôči zemlé gíbanje, i, štera so se zgôdila, prestrašili so se jáko govoréči: zaistino je Boži Sin bio ete.
V.
55Bilé so pa tam žene vnôge ôzdaleč glédajôče, štere so nesledüvale Jezuša od Galilee slüžéče njemi. 56Med têmi je bíla Mária Magdalêna, i Mária Jakuba, i Jožeša mati i mati Zebedeušovi sinôv. 57Gda bi pa večér grátao, prišao je eden bogat človek od Arimatie, koga imé je Jožef, kí je tüdi vučeník bio Jezušov. 58Té idôči k Pilátuši proso je têlo Jezuša. Teda je Pilátuš zapovedao dati to têlo. 59I vzéo je to têlo Jožef, závio je je v čísto rüšensko plátno. 60I djáo je je vu nôvi svoj grob, šteroga je vö zosekao v pečíni; i priválavši kamen veliki k dveram toga groba, odíde. 61Bíla je pa tam Mária Magdalêna, i ta drüga Mária sedéče ráven groba. 62Drügi dén pa, kí je po velíkom pétki, vküp so se spravili vládnicke popovski i Farizeuške k Pilátuši. 63Govoréči: gospodne, spomenoli smo se, kâ je ov zapelávec erkao ešče živôči: po trétjem dnévi gori stánem. 64Zapovej tak strážiti te grob notri do trétjega dnéva, da kak pridôči vučenícke njegovi v nôči, vkrádnejo ga i pravili bodo lüdstvi: gori je stano od mrtvi; i bode tá slêdnja zblôda hüša, od te prve. 65Erčé njim pa Pilátuš: máte strážo; idte, stražte, kak znáte. 66Oni pa odíšli zapečatili so kamen, i okôli so vzéli grob z strážov.
Currently Selected:
Mátaj 27: PREK28
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
