Mátaj 26
26
XXVI. TÁL.
Od Kristušovoga
I. K trplênji pripravlanja 1–35.
II. Trplênja znotrêšnjega 36–46. zvünêšnjega 47–75.
I.
1I prigôdilo se je, gda bi skončao Jezuš vse ete rečí, erkao je vučéníkom svojim: 2Znáte, kâ po dvê dnévi vüzen bode, i Sin človeči se tá dá naj se raspé. 3Teda so se vküp spravili poglavnicke popovski, i pisáčke, i ti stariši lüdstva vu dvor višešnjega popa, ki se je zvao Kajafáš. 4I tanáč so meli, da bi Jezuša zgrabili z jálnostjom i vmôrili. 5Pravili so pa: nej vu svétki, naj zburkanje ne bode med lüdstvom. 6Gda bi pa bio Jezuš v Betánii v hiži Šimona gobavca: 7Pristôpila je k njemi edna žena, štera je alabaštrom drágoga mazala mêla; i vö je je vlejála na glávo njegovo, gda bi pri stoli sedo. 8Vidôči pa vučenícke njegovi razsrdili so se govoréči: zakaj je eto zaprávlanje? 9Ár bi se lêhko tô mazalo ôdalo za vnogo, i dalô siromákom. 10Znajôči pa tô Jezuš erčé njim: zakaj za hüdo máte eto toj ženi? Ár je dobro delo včiníla z menom. 11Ár siromáke vsigdár sebom máte, mené pa vsigdár ne bodte meli. 12Ár, ka je ona eto mazalo na moje têlo vlejála, na moje pokopanje je včiníla. 13Zaistino velim vám: gdekoli bode predgani ete Evangeliom po cêlom etom svêti, gučano bode i tô, ka je ona včiníla, njê na spomenek. 14Teda idôči eden z tí dvanájset, kí se právi Judaš Iškarioteš, k poglavníkom popovskim. 15Erčé: ka mi ščéte dati, i jas vam ga k rokám dám? Oni so pa njemi obečali tréseti srebrni pênez. 16I od tistoga mao je ísko príliko, da bi ga v rôke dáo. 17Prvi dén pa brezi kvasá krüha pristôpili so vučenícke k Jezuši govoréči njemi: gde ščéš, naj ti priprávimo, da jêš vüzenskoga ágneca? 18On pa erčé: idite v mesto k komi i ercite njemi: vučitel velí: vrêmen moje je blüzi, pri tebi bom jo ágneca vüzenskoga z mojmi vučeníkmi. 19I včiníli so ti vučenícke tak, liki je njim zrendelüvao Jezuš; i pripravili so te ágnec vüzenski. 20Gda bi pa večér grátao, doli si je seo s timi dvanájsetimi. 21I gda bi oni jeli, erčé: zaistino velim vám, eden z vás me odá. 22I dresélni postanovši jáko, záčali so njemi praviti vsákši posebi: jeli sem jas, Gospodne? 23On pa odgovoréči erčé: ki namáče z menom vu skledo rokô, té me odá. 24Istina, Sin človeči ide, liki je pisano od njega; jaj pa človeki onomi, po kom se Sin človeči v rôke dá; bole bi njemi bilô, da bi se nigdár nebi porôdo on človik. 25Odgovoréči pa Judáš, kí ga je ôdo, erčé: nêli sem jas, Rabbi? velí njemi: ti práviš. 26Gda bi pa oni jeli, vzéo je Jezuš krüh i blagoslovivši razlomoga je i dáo ga je vučenikom i erkao je: vzemite, jejte, tô je moje têlo. 27I vzéo je te pehár i blagoslovivši dáo njim ga je govoréči: píte z etoga vsi. 28Ár je tô moja krv nôvoga zákona, štera se za vnôge vö vlejé na odpüščanje grêhov. 29Velim pa vám: ka ne bodem pio od eti mao z etoga sáda toga trsa notri do onoga dnéva; gda bom ga pio z vami nôvoga vu Králevstvi Očé mojega. 30I gda so hválo z popêvali vö so šli na goro olivecko. 31Teda njim velí Jezuš: vi se vsi spáčite vu meni ešče v etoj nôči. Ár je písano: zbíjem pastéra, i razženéjo se ovcé te črêde. 32Ali po mojem goristanenji pred vami bom šaov Galileo. 33Odgovoréči pa Peter erčé njemi: či se vsi spáčijo v tebi, jas se nigdár ne spáčim. 34Erčé njemi Jezuš: zaistino velim tebi, kâ me vu etoj nôči, prvle, liki bode kokôt popêvo, trikrát zatajíš. 35Velí njemi Peter: i či de mi potrêbno stebom mrêti, dönok te ne zatajim. Prispodobnim tálom i vsi vučenícke so tak erkli.
II.
36Teda je šô ž njimi Jezuš na mesto, štero se veli Getšemáne; i velí vučeníkom: sedte si doli eti, dokeč idôči molim etam. 37I z sebom je vzéo Petra, i dvá siná Zebedeušova, záčao se je žalostiti i omedlêvati. 38Teda velí njim: jáko je žalostna düša moja notri do smrti. Ostante eti i verostüjte z menom. 39I naprê idôči edno malo, spadno je na obráz svoj moléči i govoréči: Oča moj, či je mogôče, najminé od méne ete pehár; ali nej, kak jas ščém, nego kak tí. 40I prišao je k vučeníkom i najšao je je, kâ so spáli; i velí Petri: tak nemorete edno vöro verostüvati z menom? 41Verostüjte i molte, da vu sküšávanje ne prídete. Düh je ístina gotov, ali têlo je slabo. 42Páli drügôč idôči je molo govoréči: Oča moj, či nemore ete pehár minôti od méne, nego, či ga pijém; bojdi vola tvoja. 43I pridôči nájde je páli spajôče, ár so njihove oči žmetne bilé. 44I nihá je, i odíde, i pá moli tretič tô isto rêč govoréči. 45Teda ide k vučeníkom svojim i erčé njim: spite nadale íno počívajte. Ovo približala se je vöra, i Sin človeči se dáva v rôké grêšnikom. 46Stante gori, pojdmo: ovo približao se je, ki me odá. 47I, gda bi ešče on gučao, ovo Judaš eden z ti dvanájset je prišao i ž njim lüdstva vnogo z rožjom i z drogmí od vládnikov popovski ino starišov lüdstva. 48On pa, kí ga je ôdao, dáo njim je znamênje govoréči: šteroga küšnem, te je, primte ga. 49I preci pristôpivši k Jezuši erčé: zdrav bojdi mešter; i küšno ga je. 50Jezuš njemi pa erčé: priátel, zakaj, si prišao? Teda pristôpivši vrgli so roké na Jezuša, i príjali so ga. 51I ovo eden z oni, kí so bilí z Jezušom, vö vtégnovši rokô vö potégne meč svoj, i vdári slugo poglavníka popovskoga, odsečé njemi vühô. 52Teda velí njemi Jezuš: obrni tvoj meč nazáj vu mesto njegovo. Ár vsi, kí meč vzemejo, od meča pogínejo. 53Jeli štímaš, ka nemrem zdaj prositi Očo mojega, i naprê bi mi postavo več, liki dvanájset legio angelov. 54Kakda bi se pa spunila písma, da tak more bidtí? 55Vu tistoj vöri je erkao Jezuš tomi lüdstvi: liki na razbojnika ste prišli z rožjom i z drogmí me lovít. Vsáki dén sem pri vás sedo vučéči vu cérkvi, i nej ste me príjali. 56Tô je pa vse včinjeno, dabi se spunila písma prorokôv. Teda so ga vučenícke vsi tá niháli, i odbêžali so. 57Ovi so pa príjali Jezuša, i pelali so ga k Kajafáši víšešnjemi popi, gde so vküp správleni bilí pisáčke i ti stariši. 58Peter ga je pa nasledüvao ôzdaleč notri do dvora víšešnjega popa; i notri idôči doli si je seo z hlápcmi, da bi vido konec. 59Vládnicke pa popovski i ti stariši i cêli tanáč ískali so krívo svedôstvo prôti Jezuši, da bi ga vmôrili. 60I nej so je najšli. I či so gli vnôgi krivi svedocke naprê stôpili, dönok so je nej najšli. Obslêdnjim sta pa naprê stôpila dvá kríva svedoka. 61Erkôča: ete je pravo: jas morem razmetati cérkev Božo, i po trê dnévi gori pocimprati. 62I gori stánovši víšešnji pop erčé njemi: nikaj neodgovárjaš? Ka eti prôti tebi svedočijo? 63Jezuš je pa múčao. I odgovoréči víšešnji pop erčé njemi: primárjam te na žívoga Bogá, naj nám povêš, či si tí Kristuš, Sin Boži? 64Velí njemi Jezuš: tí si pravo. Ali velim vám: od séga mao bodete vidili Siná človečega sedéčega na desnici zmožnosti Bože, i pridôčega na obláki Nebeskom. 65Teda je te víšešnji pop raspraščo gvant svoj govoréči: ka je Jezuš preklínjao. Ka nám je več potrêbno svedokov? Ovo zdaj ste čüli preklínjanje njegovo 66Ka se vám vídi? Oni pa odgovoréči erčéjo: vrêden je smrti. 67Teda so plüvali vu obráz njegov i za vüha so ga bili; níki so ga pa s palicami bili. 68Govoréči: proroküj nám, Kristuš; šteri je, kí te je vdaro? 69Peter je pa vinê sedo na dvôri; i pristôpi k njemi edna deklíčka govoréča: i tí si bío z Jezušom Galileánskim. 70On je pa tajío pred vsêmi govoréči: neznam, ka práviš. 71Gda bi pa vö šô na trnác, vídila ga je drüga; i velí onim, kí so tam bilí: i ete je bio z Jezušom Názarenskim. 72I pá je tajío s prisegom: ne poznam človeka. 73Po malom vrêmeni pa, pristôpili so niki, i stojéči erkli so Petri: zaistino i tí si z oni; ár i guč tvoj te očivesnoga činí. 74Teda je záčao preklínjati i priségati, ká ne pozna toga človeka. I preci je kokôt popêvao. 75I spomené se Peter z rêči Jezušove govoréčega njemi: kâ prvle, liki bode kokôt popêvao, trikrát me zatajiš. I vö idôči, jáko britko se je jôkao.
Currently Selected:
Mátaj 26: PREK28
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
