Luka 8
8
1Kmalu zatem se je Jezus odpravil na pot po okoliških mestih in vaseh. Z dvanajsterico odposlancev je razglašal dobro novico o Božji vladavini. 2Z njimi je potovalo nekaj žensk, ki jih je Jezus osvobodil zlih duhov ali ozdravil bolezni. To so bile: Marija, ki so jo klicali Magdalčanka (ta je bila rešena sedmih demonov!), 3Ivana (njen mož Hus je bil upravnik Herodovega dvora), Suzana in še mnoge druge, ki so jih tudi denarno podpirale.
4K Jezusu so se od vsepovsod stekale velike množice ljudi. Ob neki priložnosti jih je nagovoril s prispodobo:
5»Ko se kmet odpravi sejat, nekaj semena pristane ob poti. Tam ga ljudje pohodijo, nato pa ga pozobajo ptice. 6Nekaj semena prileti na skalnata tla. Začne rasti, a se kmalu posuši, ker mu primanjkuje vlage. 7Nekaj semena pristane v trnju. Ker raste skupaj z njim, ga trnje zaduši. 8Nekaj semena pa pristane v dobri zemlji. Zraste in obrodi pridelek, ki je stokrat večji od posejanega.«
Potem je Jezus zaklical:
»Dobro razmislite o tem!«
9Učenci so ga vprašali, kaj naj bi pomenila ta prispodoba.
10»Vam je Bog naklonil, da razumete skrivnosti Božje vladavine. Ostalim pa govorim prispodobe,« je rekel Jezus, »da gledajo, pa ne uvidijo, slišijo, pa ne dojamejo!
11Pomen je naslednji: Seme, ki ga seje kmet, je Božje sporočilo. 12Semena ob poti pomenijo ljudi, ki so sicer slišali sporočilo, a hudič preusmeri njihove misli drugam, saj noče, da bi zaupali sporočilu in da bi jih Bog rešil. 13Semena na skalnatih tleh predstavljajo ljudi, ki slišijo sporočilo in ga z veseljem sprejmejo, a so kakor rastlinica brez korenine: nekaj časa mu zaupajo, ko pa nastopijo razne težave, ki to zaupanje preizkušajo, si premislijo in vse zavržejo. 14Semena, ki so pristala med trnjem, pomenijo ljudi, ki slišijo sporočilo, a ga neprestane skrbi, ukvarjanje s premoženjem in hlastanje za užitki počasi zadušijo. Ti so kakor rastlina, ki ne dozori in ne da pridelka. 15Semena v dobri zemlji pa predstavljajo ljudi, ki slišijo sporočilo ter se ga z dobrim srcem in iskrenim mišljenjem zares oklenejo. Ti potrpežljivo in vztrajno obrodijo svoj pridelek.«
16Jezus je nadaljeval s prispodobami:
»Če prižgemo namizno svetilko, je menda ne bomo pokrili z vedrom ali celo skrili pod posteljo, ampak jo bomo postavili na sredo sobe, tako da bo svetila ljudem, ki pridejo v prostor. 17Vse, kar je zdaj skrivnostno in nejasno, bo ob svojem času postalo razvidno. Vse, kar je zdaj prikrito, bo postalo očitno in razumljivo. 18Zato bodite pozorni, res pozorni. Tisti, ki imajo, bodo dobili še več. Tisti pa, ki nimajo, bodo izgubili še tisto, kar si domišljajo, da imajo.«
19K Jezusu so pripotovali njegova mati in njegovi bratje, a zaradi gneče niso mogli priti do njega. 20Nekdo je sporočil:
»Tam zunaj so vaša mati in vaši bratje. Radi bi govorili z vami.«
21»Mati in bratje« je odvrnil Jezus, »so mi tisti ljudje, ki poslušajo Božje sporočilo in ga živijo.«
22Nekega dne se je Jezus z učenci vkrcal v čoln in jim rekel:
»Odplujmo na drugo stran jezera.«
Odrinili so od obale 23in Jezus je med plovbo zadremal. Nad jezerom pa se je razbesnel silovit vihar, tako da je voda začela zalivati čoln. Naenkrat so se znašli v hudi nevarnosti.
24»Gospod učitelj! Gospod učitelj!« so učenci vsi prestrašeni budili Jezusa. »Potapljamo se!«
Jezus je vstal in strogo zaukazal vetru in razburkanim valovom, naj prenehajo. Tedaj se je veter polegel in voda umirila – nastalo je popolno zatišje.
25»Kaj se je zgodilo z vašim zaupanjem?« je rekel učencem.
Njih pa sta preplavila groza in občudovanje: »Kdo je ta Jezus?« so si šepetali. »Še vetrovom in vodovju lahko zapoveduje – in ti ga ubogajo!«
26Tako so pripluli v pokrajino okrog mesta Gérasa, ki je nasproti Galileji. 27Ko se je Jezus izkrcal, mu je prišel naproti neki domačin, ki so ga obsedli demoni. Že precej časa ni več nosil obleke in sploh ni bival v hiši, temveč se je potikal po votlinah zapuščenih grobnic.
28Ob pogledu na Jezusa se je z glasnim krikom vrgel pred njega:
»Jezus, sin Boga, ki je nad vsem, ne mešaj se v moje zadeve! Prosim te, moledujem te, ne muči me!«
29To je rekel, ker je Jezus ukazal hudobnemu duhu, naj ga zapusti. Ta je namreč že mnogokrat zgrabil moža. Ljudje so mu zvezovali roke in noge, da bi bili varni pred njim, toda on je vsakokrat potrgal vezi in pobegnil v samotne puščavske kraje, kamor ga je gnal demon.
30»Kako ti je ime?« je torej Jezus vprašal moža.
»Armada,« se je glasil odgovor. Vanj je namreč prišlo veliko demonov. 31Ti so zdaj moledovali Jezusa, naj jih s svojim strogim ukazom ne nažene v peklensko brezno.
32Na bližnjem griču se je pasla precejšnja čreda prašičev. Duhovi so rotili Jezusa, naj jim dovoli oditi vanje. Privolil je. 33Demoni so zapustili človeka in šli v prašiče. Nenadoma se je vsa čreda zapodila navzdol po strmem pobočju naravnost v jezero in se utopila.
34Pastirji so videli, kaj se je zgodilo, in pobegnili s prizorišča. Povsod po mestu in okoliških vaseh so pripovedovali o tem. 35Mnogi, ki so to slišali, so prišli gledat, kaj se je zgodilo. Moža, ki so ga zapustili demoni, so našli ob Jezusu. Kakor kateri izmed učencev je mirno sedel in ga poslušal. Bil je oblečen in povsem priseben. Prišleke je navdala groza, 36saj so jim očividci povedali, kako ga je Jezus ozdravil. 37Vse prebivalstvo géraškega okoliša je bilo prestrašeno in je prosilo Jezusa, naj odide. In Jezus se je vkrcal v čoln ter se odpravil. 38Mož, ki je bil osvobojen demonov, pa ga je prosil, da bi lahko šel z njim. Vendar mu je Jezus rekel:
39»Pojdi domov in pripoveduj ljudem, kaj je Bog storil zate.«
Mož je torej odšel in po vsem mestu razglašal, kaj je zanj storil Jezus.
40Jezus se je vrnil na drugo stran jezera, kjer ga je že čakala cela množica ljudi. Zelo so se razveselili njegovega prihoda, saj so ga vsi nestrpno pričakovali. 41Tedaj je k njemu pristopil Jaír, voditelj tamkajšnje sinagoge. Vrgel se je pred njega in ga rotil, naj pride k njemu domov. 42Njegova hči je bila namreč hudo bolna in je že umirala. Imela je okrog dvanajst let in je bila njegov edini otrok.
Jezus je šel z Jaírom, gneča okrog njega pa je bila takšna, da se je kar dušil. 43Med množico je bila ženska, ki je že dvanajst let krvavela. Vse, kar je premogla, je že potrošila za zdravnike, a je ni mogel nihče pozdraviti. 44Od zadaj se je približala Jezusu in se na skrivaj dotaknila resic na robu njegovega vrhnjega oblačila. V tistem trenutku je njeno krvavenje prenehalo.
45»Kdo se me je dotaknil?« je vprašal Jezus.
Vsi so molčali.
»Gospod učitelj,« je naposled spregovoril Peter, »saj se vas vsa množica oklepa in vas stiska.«
46»Nekdo se me je vendarle dotaknil,« je rekel Jezus. »Začutil sem, da je iz mene šla zdravilna moč.«
47Ženska je videla, da ni ostala neopažena. Trepetaje je stopila naprej in se zgrudila pred njim. Pred vsemi je povedala, zakaj se ga je dotaknila in kako je bila v trenutku ozdravljena.
48»Vse je v redu,« ji je rekel Jezus, »ozdravilo te je tvoje zaupanje.«
49Medtem pa je nekdo prišel sporočit Jaíru:
»Konec je, vaša hči je umrla. Pustite, ne nadlegujte več učitelja.«
50Jezus, ki je to slišal, je rekel Jaíru:
»Zdaj pa se ne ustrašite. Zaupajte, res zaupajte, in z njo bo vse v redu.«
51Ko je Jezus prispel do hiše, ni dovolil ljudem, da bi šli z njim noter. S sabo je vzel le Petra, Janeza in Jakoba ter dekličina starša. 52Žalovalci so bili že vsi zbrani in objokovanje se je že začelo.
»Ne objokujte je,« je rekel Jezus, »saj ni mrtva, ampak samo spi.«
53Posmehovali so se mu, ker so vedeli, da je mrtva. 54Jezus je šel k njej, jo trdno prijel za roko ter zaklical:
»Vstani, deklica!«
55Življenje se je vrnilo vanjo in takoj se je dvignila pokonci. Jezus je naročil, naj ji dajo jesti. 56Starša kar nista mogla priti k sebi. Jezus pa jima je naročil, naj nikomur ne povesta, kaj se je v resnici zgodilo.
Currently Selected:
Luka 8: ŽJ
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
