Luka 6
6
1Neko soboto je Jezus potoval med zrelimi žitnimi polji. Njegovi učenci so spotoma trgali klasje, ga luščili in jedli zrnje. 2To je opazilo nekaj farizejev.
»Kaj počnete? Tega se vendar v soboto ne sme!« so jih takoj opozorili.
3Jezus se je odzval:
»Ali niste v Svetem pismu nikoli brali, kaj so storili kralj David in njegovi spremljevalci, ko so bili lačni? 4David je šel v Božje svetišče in vzel posvečeni kruh, ki ga smejo jesti le duhovniki, se ga najedel in ga razdelil še drugim.«
5Nato je dodal:
»Sin človekov je nad soboto, saj je njen Gospod.«
6Neko drugo soboto je učil v sinagogi. Med poslušalci je bil mož, ki je imel desno roko vso omrtvelo. 7Pravni izvedenci in farizeji so bili zraven in so budno pazili, če bo Jezus koga ozdravil. Tako bi ga lahko utemeljeno obtožili, da krši pravila o sobotnem počitku. 8Jezus pa je vedel, kaj razmišljajo, zato je poklical tega moža:
»Pridi, stopi sem pred vse.«
Mož je res prišel naprej. 9Jezus se je obrnil k izvedencem in farizejem ter nadaljeval:
»Vprašajte se, kaj se sme v soboto. Biti dober ali biti slab? Reševati ljudi ali jih uničevati?«
10Vsakemu od njih se je zazrl naravnost v oči, potem pa rekel možu:
»Stegni roko.«
Ta je to storil in njegova roka je bila spet zdrava, 11njih pa je zgrabila slepa jeza in začeli so kovati načrte, kaj bodo storili Jezusu.
12Nekoč tiste dni se je Jezus povzpel na hrib, da bi molil, in je vso noč prebil v molitvi. 13Naslednjega jutra je sklical svoje učence in jih posebej odbral dvanajst. Tem je pravil tudi odposlanci. 14To so bili:
Simon, ki mu je Jezus pravil tudi Peter,
Simonov brat Andrej,
Jakob,
Janez,
Filip,
Bartolomej,
15Matej,
Tomaž,
Alfejev sin Jakob,
Simon-Gorečnež,
16Jakobov sin Juda,
Juda Iškarijot, ki je pozneje postal izdajalec.
17Skupaj z njimi se je spustil s hriba in prispeli so na ravnico. Tam je bilo še veliko drugih učencev in z njimi nepregledna množica ljudi, ki so prišli iz vseh koncev Judeje, iz mesta Jeruzalema ter z obalne pokrajine, kjer sta poganski mesti Tir in Sidón. 18Pripotovali so, da bi ga poslušali in da bi pozdravil njihove bolezni. Ozdravljal je tudi tiste, ki so jih mučili hudobni duhovi. 19Vsi so se ga skušali dotakniti, saj je iz njega prihajala božanska moč in ozdravljala vsakogar.
Nauk
20Jezus se je zazrl v svoje učence in spregovoril:
»Prava sreča je doletela vas, ki trpite revščino – zavladali boste skupaj z Bogom.
21Kako srečni ste lahko vi, ki ste zdaj lačni – najedli se boste do sitega.
Kakšna sreča čaka vas, ki se zdaj jokate – smejali se boste.
22Kakšna sreča je za vas, če vas ljudje sovražijo, zavračajo, ponižujejo in izobčijo kot odpadnike, ker pripadate Sinu človekovemu. 23Njihovi predniki so tako ravnali že s preroki, ki so prinašali Božje sporočilo. Če se torej to dogaja vam, plešite in se veselite! Bodite prepričani, da vas bo Bog bogato nagradil.
24Toda groza, kaj bo z vami, ki se kopate v bogastvu – zgrešili boste Božje obljube.
25Kako grozno boste končali vi, ki ste zdaj presiti – lačni boste.
Kako grozno bo vam, ki se zdaj smejite – žalostno boste jokali.
26O groza, kaj vas bo doletelo, če so vsi ljudje navdušeni nad vami. Njihovi predniki so namreč tako ravnali že s tako imenovanimi preroki, ki so zavajali ljudstvo.
27Vam, ki me poslušate, pa pravim:
Imejte radi svoje sovražnike. Do ljudi, ki vas ne marajo, bodite dobri. 28Tistim, ki vam želijo najslabše, želite vse dobro. Molite za tiste, ki grdo ravnajo z vami.
29Če te kdo udari po enem licu, mu mirno nastavi še drugo. In če ti kdo jemlje plašč, se mu ne upiraj, ampak mu daj še srajco. 30Vedno daj vsakemu, ki te prosi za kar koli. In od človeka, ki je vzel kaj tvojega, ničesar ne zahtevaj nazaj.
31Kakor želite, da bi se ljudje obnašali do vas, tako se vi sami najprej obnašajte do njih.
32Ali mislite, da imate kakšno posebno zaslugo, če imate radi ljudi, ki imajo radi vas? Tudi navadni grešniki imajo radi tiste, ki jih imajo radi. 33Ali mislite, da vam gre kakšno posebno priznanje, če ste dobri do ljudi, ki so dobri do vas? Tako vendar dela vsak povprečen človek, tudi tisti, ki se ne meni za Boga. 34Ali mislite, da vam gre posebna pohvala, če posojate ljudem, od katerih lahko pričakujete, da vam bodo vrnili? Še zločinec posoja svojemu pajdašu in pričakuje, da mu bo povrnil isto vrednost. 35Vi pa bodite drugačni. Imejte radi tudi svoje sovražnike. Bodite dobri do vseh. Posojajte brez pričakovanja, da vam bo kaj vrnjeno. Tako boste ravnali kakor sinovi in hčere Njega, ki je nad vsem, in on vas bo bogato nagradil. Bog je namreč radodaren tudi do hudobnežev, ki ne poznajo hvaležnosti. 36Bodite dobrosrčni kakor vaš Oče! 37Ne sodite drugih in Bog ne bo sodil vas. Ne zahtevajte obsodbe ter kazni za druge in izognili se boste lastni obsodbi. Odpuščajte drugim, osvobajajte jih obtožbe in Bog bo odpuščal vam ter vas razrešil krivde. 38Velikodušno dajajte drugim in Bog bo velikodušen do vas. Še kako velikodušen: zasul vas bo z vsemi dobrimi stvarmi. Skratka: Bog bo uporabil vaša merila.«
39Nato je Jezus spregovoril v prispodobah.
»Kaj se zgodi, če slep človek vodi drugega slepca? Skupaj se zvrneta v prvo jamo!
40Učenec nikoli ni nad svojim učiteljem. Lahko pa se izuči in mu postane enak.
41Zakaj buljiš v drobec, ki je prijatelju zašel v oko, kola, ki je zasajen v tvoje oko, pa sploh ne opaziš? 42Kaj ti je, da mu govoriš: ›Prijatelj, dovoli mi, da ti pomagam in ti vzamem drobec iz očesa,‹ obenem pa imaš kol v svojem očesu? Kaj se pa greš! Najprej izderi svoj kol, da boš zares spregledal, šele potem boš lahko odstranil drobec, ki je v očesu tvojega prijatelja.
43Na dobrem drevesu ne boste našli slabih sadežev in na slabem ne dobrih. 44Prav sadeži namreč povejo, kakšno je drevo. Vsem je jasno, da sočnih fig ne boš šel iskat v trnje in da v suhem grmovju ne boš nabiral sladkega grozdja. 45Podobno je z ljudmi. Dober človek bo zaradi zakladnice dobrega, ki je v njem, kar naprej govoril dobre stvari. Hudobnež pa bo zaradi hudobnosti, ki je nakopičena v njem, počel same hudobije. To, kar v tebi prekipeva, prihaja na dan v tvojih besedah.
46Zakaj se mi prilizujete: ›Gospod, o Gospod‹, tega, kar vam pravim, pa ne delate? 47Poglejmo si primerjavo: nekdo recimo prihaja k meni, posluša moje nauke in jih tudi spravi v dejanja. 48Ta je kot graditelj, ki je kopal tako globoko, da je prišel do žive skale in tam položil temelje za svojo hišo. Ko je ob poplavi reka prestopila bregove in z vso silo butnila ob hišo, je ta ostala trdna in nepremična, saj je bila dobro zgrajena. 49Nekdo drug pa sicer posluša moje nauke, a ne živi po njih. Ta je kot graditelj, ki je svojo hišo zgradil kar na zemlji, brez vsakih temeljev. Ko je reka z vso silo butnila ob njo, se je hiša takoj zrušila. Kakšna katastrofa!«
Currently Selected:
Luka 6: ŽJ
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
