Luka 5
5
1Nekega dne je Jezus ob Genezareškem jezeru govoril množici ljudi, ki so prišli poslušat Božje sporočilo. Drenjali so se in pritiskali ob njega. 2Tedaj je na obali opazil dva čolna. Ribiči so se pravkar izkrcali in čistili mreže. 3Vkrcal se je v enega izmed čolnov in prosil Simona, njegovega lastnika, naj odpelje malo od obale. Jezus je sedel in kar iz čolna učil množico.
4Ko je končal, se je obrnil k Simonu:
»Zdaj pa odpelji na globoko in s tovariši vrzite mreže, da boste kaj ujeli.«
5»Dragi učitelj,« je začel Simon, »celo noč smo garali, pa nič ujeli. Vendar prav, če vi tako pravite, bom še enkrat vrgel mreže.«
6Ko so to storili, se je ujela takšna množica rib, da so se mreže začele trgati. 7Pomahali so tovarišem v drugem čolnu, naj jim priskočijo na pomoč, in napolnili so oba čolna, da sta se začela potapljati.
8Ko je Peter videl, kaj se je zgodilo, se je zgrudil pred Jezusa:
»Pustite me,« je izdavil. »Ne ukvarjajte se z mano, spoštovani Gospod. Čisto navaden grešnik sem.«
9Zaradi nenavadnega ulova rib je prava groza zajela vse, ki so bili zraven: njega in tiste, ki so bili z njim v čolnu, 10ter Zebedejeva sinova Jakoba in Janeza, ki sta bila prav tako njegova družabnika.
»Ne boj se,« mu je dejal Jezus. »Od zdaj naprej boš namesto rib vlekel ven ljudi.«
11Simon in njegovi tovariši so potegnili čolna na obalo, pustili vse skupaj in odšli z Jezusom. Postali so njegovi učenci.
12V nekem mestu je Jezus naletel na moža, ki je bil ves gobav od nog do glave. Ko je zagledal Jezusa, je padel pred njega.
»Gospod,« je moledoval, »če bi le hoteli, bi me lahko ozdravili.«
13Jezus je iztegnil roko in se ga dotaknil.
»Hočem,« je dejal. »Bodi zdrav.«
In gobavost je v trenutku izginila.
14»Ne povej tega nikomur,« je naročil Jezus, »ampak se pojdi pokazat duhovniku in opravi očiščevalno daritev, kot jo je predpisal Mojzes. To bo za ljudi potrditev, da si res ozdravel.«
15Novica pa se je kljub temu razvedela in Jezus je postal še bolj znan. Okrog njega so se začele zbirati velike množice ljudi, da bi ga poslušale in da bi pozdravil njihove bolezni. 16On pa se je pogosto umikal v samotne kraje, da bi molil.
17Nekega dne je Jezus učil, in med poslušalci so bili farizeji in učitelji verskega prava, ki so prišli z vseh koncev galilejske in judejske dežele ter iz mesta Jeruzalema. Božanska moč je Jezusa spodbujala k ozdravljanju. 18Pred hišo so neki ljudje na nosilih prinesli hromega moškega. Hoteli so vstopiti in ga položiti pred Jezusa, 19pa zaradi gneče nikakor niso mogli do njega. Zato so se povzpeli na streho, umaknili nekaj strešnikov in ga z nosili vred spustili naravnost pred Jezusa.
20Jezus je videl njihovo neomajno zaupanje.
»Tvoji grehi so odpuščeni,« je zagotovil hromemu.
21Pravni izvedenci in farizeji so si začeli misliti:
»Kdo pa si tale domišlja, da je? Kar takole bo žalil Boga? Samo Bog lahko odpušča grehe!«
22Jezus je sprevidel njihove pomisleke.
»Kaj vam roji po glavi?« jim je rekel. 23»Kaj je laže? Govoriti: ›Tvoji grehi so odpuščeni‹ ali ukazati: ›Vstani in shodi‹? 24Toda zdaj boste videli, da lahko Sin človekov z vso avtoriteto odpušča človeške grehe.«
Tedaj se je obrnil k hromemu in mu rekel:
»Vstani, poberi svoja nosila in pojdi domov.«
25In mož je vpričo vseh takoj vstal, pobral še svoja nosila ter odšel proti domu, pri tem pa slavil Boga. 26Vsi prisotni so bili čisto iz sebe. Slavili so Boga, obenem pa jih je bilo groza. »Danes smo videli neverjeten čudež,« so si govorili.
27Jezus se je odpravil naprej in ko je bil na poti, je zagledal davčnega izterjevalca Levija, ki je sedel v svojem uradu.
»Pojdi z mano,« mu je rekel, »bodi moj učenec.«
28Levi je vstal, pustil vse skupaj in šel z njim. 29Potem mu je pri sebi doma priredil veličasten sprejem, na katerega je povabil celo množico davčnih izterjevalcev in drugih svojih znancev. 30Farizeji in njihovi pravni izvedenci so to videli in začeli siliti v Jezusove učence:
»Kako se morete družiti s takšnimi grešniki, kot so davčni izterjevalci,« so se zgražali, »ter se z njimi celo gostiti?«
31Odgovoril jim je kar Jezus sam:
»Zdravi ne potrebujejo zdravnika. Potrebujejo ga bolni. 32Moje poslanstvo je, da k spremembi življenja pozivam ljudi, ki so daleč proč od Boga, ne pa tistih, ki so z njim v pravem odnosu.«
33»Janezovi učenci se pogosto postijo in molijo,« so skušali še naprej ugovarjati. »Podobno počnejo tudi učenci farizejev. Tvoji pa se kar naprej veselo gostijo.«
34»Ko gostje na svatbi praznujejo skupaj z ženinom,« je odvrnil Jezus, »jih že ne boste prisilili, naj se postijo. 35Zgodilo pa se bo, da jim bodo ženina vzeli. Tedaj, da, tedaj se bodo postili.«
36In zaključil je še s prispodobo:
»Nihče ne razreže nove obleke, da bi z njenimi kosi zakrpal staro. Če bi to storil, bi uničil novo obleko in skazil staro, ker se ji novo blago ne bi prilegalo. 37Podobno nihče ne spravlja mladega vina v stare vinske mehove. Če bi to storil, bi mlado vino razgnalo stare mehove. Vino bi se razlilo in mehovi bi bili uničeni. 38Ne, mlado vino spada v nove mehove. 39Res pa je, da nihče, ki je navajen piti staro vino, noče pokusiti novega. ›Tole staro je odlično,‹ si misli.«
Currently Selected:
Luka 5: ŽJ
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
