LAKSASIKE 16
16
At Timotìùt Paùlùt opolik lagaike wene
1Paùlùt lak o atoma nen o Terebe wagaukwasik he, hobuk o Lisitera wagaukwa. O Lisitera atoma ap aike etage Timotìùt, Yesùt ane wanhike mene were'ma wagaukwa. Agosa atì'nogoat Yesùt ane eberogoat ìlùk wanhike mene, ebe Yahuri mene. Meneat he, opase nek he, Yunani mene. 2Ala againapùrì o Lisitera mene mel, o Ikonìùm mene mel, obogat en he,
“Timotìùt oabùt hano,” ìlùk abok hano ìkì lagaukwa. 3Ma re, at Paùlùt en Timotìùt ebe wolok lagahik he, it apùnì Yahuri mene o ya ta atoma welagaukwa mene obogat en,
“Timotìùt opase ebe Yunani mene,” ìlùk inelu welagaukwa atì nen, ogat ekalìma mene palhike. 4Ogat ekalìma mene atì'nogo palhikesik, ebe eperagat o ya ta waga logolìk he, wene it ap Yesùt en inebe weteberogo inayoko hìlìk laksasike mene mel, Ala againapùrì serisek welagaukwa mene mel, inom en o Yerusalem logolìk wane halhukwa mene a'nogo, Ala againapùrì nen hesogo logolìk higit hogo hagatì logouagalùk yogoisìlìk wagaukwa. 5Yogoisìlìk wagaukwama re, it Ala againapùrì Yesùt ane eberogoat ìlùk wanhukwa mene inetaùken wurik aga kolek, apùnì aike Yesùt ane wanuogolùk ninhùp-nanhùp kikenem, inebe apik aga lagaukwa.
At Paùlùt o Teroat en abìkakan hasike wene
6Atì'nogo haga'laga kolek he, Ala Areagùn nen,
“Wene o propinsi Asia atoma yogoisasak lek,” ìlùk ina'la kagalhikomo re, it o Perigia Kalatia kwe atoma tùlem horogo waga lagaukwasik, 7o Misia wìrìk, atoma nen, o Pitìnìa lùogolùk isukwa meneat he, Ala Areagùn nen,
“O atoma lasak lek o,” ìlùk ina'la kagalhike. 8Atì'nogo ina'la kagalhikomo re, o Misia tokwe o kota Teroat wagaukwa. 9Wagaukwasik logolìk, hùako Pùlùt abìkakan mel hasike. Ap o Maketonia mene aike metek logolìk he,
“Hat en nit apùnì Maketonia mene yoma lebe'nisa wùlìbi me o,” ìlùk a'la kagalogo yogotenem abìkakan hasike. 10Abìkakan atì'nogo hasikomo, nit en he, mel isugu:
“Wene hano wane it apùnì atoma mene yogoisa loagalùk, Ala nen ninayoko hike hìgì,” ìlùk isugusik he, o Maketonia wùlìbi wesuogolùk isugu.
Paùlùt o hate Pilipi logolìk, wene he Lìria yogosikomo wanhike wene
11Atì'nogo isugusik he, o Teroat atoma nen imakwe so ba pìkìrat he, i ekenma o etage Samoterake wùlìbi wagagusik, hùenkwe i aik yì bakwe o Neapolìt wùlìbi wagagu. 12Wùlìbi wagagusik o atoma nen he, o kota Pilipi wagagu. O propinsi hùko Maketonia atoma ebe hùlì palek were'ma re, alebagìk ineki wenatì lagaukwa ba, o kota Pilipi atoma it apùnì o Ùrùm mene nen hagisek logolìk wusi lagaukwasik welagaukwa ba, wagagu atì.
O atoma wagagusik he, nineki hamùlùgat welagagusik, 13nineki Ala hesik welegat logolìk, sapan uogolùk, o kota kwe ape pale'ma atoma nen wùlìbìk he, i aik oba atoma apùnì Yahuri mene sapan egarek oba obùlùk aike logousak ìlùk lagagusik herasugu. Atoma hìmì atogorek were'ma ninebe hù'larìk he, ninom wenekak ìkì logolìk wene yogoisasugu. 14Hìmì wene yogoisasugu mene atì, he aike aua o Tiatira mene. Su kain elokoken e eken warek hake mene it aike inoba oko hùkoat wanhì lagaike mene, etage Lìrìa atì nen Ala ane wanhikesik Yahuri mene negen were'ma, wene Paùlùt en ikenem hano wanuagalùk, ninoe Etagepogot en a'la kagalhikomo, wanhike. 15Wene atì'nogo wanhikomo re, at ebe mel, it apùnì at aua omakìma welagaukwa mene mel, ima pelaginapukwa. Pelaginapukwama, at Lìrìa nen he,
“An hesik hit hina'la nen,
At etaùken ninoe Etagepogot oba eberogoat hìpìrethike hìgì, ìlùk hina'la akegep halok he, an ninom logouok en, ninom lùok o,” ìlùk ane keirogo yogonisasikomo re, ninom lagagu.
At Paùlùt o Pilipi were'ma eki hele warogo kelakhesukwa wene
16O atoma lagagusik logolìk, nineki aike sapùl, o sapan ìkì lagaukwa ba a'nogo laganem he, helekerek apùnì inatitigeke mene aike mokareke oabùt weak mene oba louksek were'ma, hinogeke oba kìkì lagaukwa mene were'ma ninom apì agagu. Helekerek atì, apùnì nen hinok oba wanhenem, at en wene hobuk haga'lasigin mene yogoisikenem, oko wogotì lagaukwa. Atì'nogo wogotenem, at en ogogì apik sabùrisìkì lagaike. 17Nit Paùlùt ninom laganem, at helekerek atì ninopoligat lagaike. Laga logolìk he, ane hùkorogoat apùnì mel yogoisasike:
“It ap yì inebe Ala Etagepogot atitigeke welagaikarek mene nen wene hinebe telhinabusak wene yogohisùogolùk wagaika o,” ìlùk yogoisasike. 18At helekerek atì hobuk ninhùp-nanhùp ane atì'nogoat ìkì lagaike. Ìkì logolìk, ane Paùlùt oba sabelhì lagaikomo re, at elokwe hebek hogo mokareke oabùt weak mene atì mel yogosike:
“Mokareke hoabùt weak mene yì. Hele arì a'la welagen atì, henogo wùlìbi lanogolùk, Yesùt Karìsùt etage palogo yogohetì lagì o,” ìlùk yogosikomo re, aremnogoat a'la nen henogo wùlìpike.
19Atì'nogo henogo wùlìpikomo, ogogì amanogo nen ineileken hilìk he,
“Nit oko sabù'nisikerek a'nogo lek aga atì nabìt e,” ìlùk, at Paùlùt Silat eperak inebe haksìlìk he, ineki lisogo o silimo apùnì atogotì lagaukwa ba kaintek pemerintah mene inoba wogisek lagaukwa. 20Wogisek lìlìk he, inebe it ap inogogì pemerintah mene ineki ba hìlìk en mel isukwa:
“It ap Yahuri mene yì nen, o nit were'ma yoma elokoken weagathìlì'lùgì o. 21Nit apùnì o Ùrùm mene nen hagasusak lek mene hagatì logouagalùk yakùlnisìlì'lùgì atì nen, wene atì wanusak motok lek o,” ìlùk yogoisasukwama re, 22it apùnì logolegat amanogo inebe melarìk he, Paùlùt lak inoasuogolùk isukwa. Atì'nogo iko kolek, it pemerintah mene nen, at Paùlùt Silat eperak inasu libi'-labak hogo nokolhukwasik he, inagoromì nen tùgì inoasuagalùk yogoisasukwa. 23Atì'nogo yogoisasukwama tùgì hùkoat inoarìk he, o ineki hele warogo hisagarek oba kelaksasukwa. Kelaksìkì logolìk he, ap aike hele warek hagisek welagarek mene atì ning hogo hagisek logouagalùk asuk wasukwa. 24Atì'nogo asuk wasukwama re, inebe o hùlù tùlem sekele'ma atoma kelaksìlìk inesok e huko mene ba hele ning hogo homagasogo hisasike.
25Atì'nogo hisasikomo, logolìk, o hùp pùlem it apùnì aike ineki hele warek welagaukwa mene inasuk hologo werek kolek, Paùlùt Silat eperak en sapan ìgìk, Ala hogorasuogolùk wùnì watìk, isukwa. 26Atì'nogo ikenem, omake hesigat lugul hùko mene langathikenem he, o hùko wùrì'mo welagaukwama atì o tik warek mene abolok lang-hangat hìkì logolìk, kwe yagarek mene obogat hua'lapuk ìgìk, apùnì obogat ineki hele warek welagaukwa mene amanogo hikalagìk, isike. 27Atì'nogo haga'lagaikomo, at ap hele warek hagisek welagaike mene a'nogo eluk arìk he, o apùnì ineki hele warek hisagarek oba a'nogo kwe motok hùrìk were'ma eileken hasike. Eileken hìlìk he, it ineki hele warek mene amanogo inebe wùlùpa salek, ayùk arìk okawerek en waragalùk karok oua'ma mene lisogo wanhike. 28Wanhikesik okawerek en waragalùk ikenem, at Paùlùt ane hùkorogoat mel yogosike:
“Hebe hokawerek en waragùn o. Nit ninebe obogat welago,” ìlùk yogosike. 29Atì'nogo yogosikomo re, esage kìno ìlìk he, humusegat oak lei'-leik inoba kìlìk he, it Paùlùt Silat eperak inawe a'ma soma isike. 30Hobuk, at kain a'nogo melarìk, inebe wogisek wùlìbi wagaikesik he, mel yogoisasike:
“Nogogì. An nebe Ala nen telnabuagalùk, noabùt nìkì'nogo hagasik,” ìlùk yogoisasikomo re, 31it en he,
“Hetaùken ninoe Etagepogot Yesùt oba hìpìrethegein halok he, hat hebe mel, hagainapùrì mel, hinebe obogat telhinabigin o,” ìlùk yogosukwa. 32Atì'nogo yogosukwasik, wene ninoe Etagepogot ane a'nogo, at ebe mel, againapùrì inebe obogat mel, yogoisasukwa. 33Yogoisasukwama re, o hùako atì sarat, inebe woginabìk he, tùgì inoasukwa mene amanogo sobalogo hinanikomo re, at kain ebe mel, againapùrì mel, omake hesigat ima pelaginapukwa. 34Ima pelaginapukwama, at Paùlùt Silat eperak at kain a'nogo nen aua wogisek lagaikesik he, sùpùrùk melagisasike. Melagisasikesik, at againapùrì inom obogat en inetaùken Ala oba hìpìrethesukwasik nogo nen, ina'la hai hakasukwa.
35O hùenkwe re, it kaintek pemerintah mene amanogo nen inagoromì polisi mene inayoko hìkì logolìk, mel yogoisasukwa:
“Ap hele warek hagisek werek mene a'nogo nen it hele warek mene amanogo hele hikalogo wulaksoagalùk yogosi lani o,” ìlùk laksasukwa. 36Atì'nogo laksasukwama lagaukwasik ap hele werek hagisek welagaike mene a'nogo yogosukwama, at en he, Paùlùt mel yogosike:
“It ap kaintek amanogo nen he, hit hele hikalogo wulakhikoagalùk yoko laksa wagaikama yì o. Halok he, hinebe wùlìbìk he, hina'la hanorogo lano o,” ìlùk yogosike. 37Atì'nogo yogosike meneat he, at Paùlùt en mel yogoisasike:
“Nit ninebe o Ùrùm mene ninawìwerek meneat he, wene ninoba le'maat, tùgì ninoatasik en nineki hele warogo o ineki hele warek hisagarek oba apùnì ineilhanemat kelakhina wagaikasigat he, yogotak hinagasogo wulakhinoagalùk ega atì nahalok. It inokawerek inebe wìrìk en wulakhinoak o,” ìlùk isike. 38Atì'nogo yogoisasikomo, it yoko wagaukwa mene amanogo nen he, inogogì kaintek amanogo inoba lagaukwasik mel yogoisasukwa:
“It Paùlùt lak inebe o Ùrùm mene inawìwerek mene,” ìlùk yogoisikenem inasuk holhukwasik inayùk agaukwa. 39Inayùk agaukwasik, inebe wagaukwasik en,
“Nagaiya'lak. Nit kolo hagatoma,” ìlùk Paùlùt Silat eperak hai warogo o ineki hele warek hisagarek oba nen wulaksa waga logolìk he, mel yogoisasukwa:
“Hinebe o kota yoma logogùp o. Wele'ma lani o,” ìlùk inane lìok hogo yogoisasukwa. 40Atì'nogo yogoisasukwama, o ineki hele warek hisagarek oba atoma nen he, he Lìrìa aua lagaukwa. Lagaukwasik, Ala againapùrì mene inom apì arìk he, inetaùken sebelhùlùk wagaukwa.
Tans Gekies:
LAKSASIKE 16: LAIDNI
Kleurmerk
Deel
Kopieer

Wil jy jou kleurmerke oor al jou toestelle gestoor hê? Teken in of teken aan