Matius 27

27
Yesus salero Pilatus whingag pabieka
(Markus 15:1; Lukas 23:1-2; Yohanes 18:28-32)
1Lukun kekman memnang Allah sembe palirop nang sikini yabo niap, Yahudi nimi wenehirop nang niapti, “Yesus obukap,” aro sae saekag karebaek. 2Karebaekti el sae salero haing kaubekti, wamek mog so'o saelba uropne gubernur Pilatus ponekoag tarel piek.
Yudas eldamne optaogha
(Pogsiog Nang 1:18-19)
3“Yesus tebalul,” aro yubu tam karepto pelengkibekpa, Yesus pan khebaogne Yudas ponekori kembaogti, “Yaghe, malia uanne nene lipsene,” aro seneraghog. Seneraghogti kamna kaptoba perak sunuroba wanange teng nhon epto wilindi tareka aneko karong sembaogti, samoro memnang Allah sembe palirop nang sikini yaboap, Yahudi nimi wenehirop nangap tanekoag samoro tarel pihiog.
4Samoro tarel palamsiogti, “Na malia uan. Nari pan kheban nimi ene malia urop kom nimi aghana, eneng lanaro tebaleag,” seog.
Wene seog aghana sindina, “Nene tam nuringe kom. Nenena tam andinge,” seek.
5Wene seekne ka'ebaogti, perak tareka aneko Yudasti Allahri Mem Aeag toboglobol pihiogti, pina ngang perop tangto oldal piog. 6Allahri Mem Aeag toboglopsiog kamna kaptoba wanange aneko memnang Allah sembe palirop nang sikini yabo tanekori poloro tobek. Poloro tobekti, yubu lelamekti, “Kamna kaptoba wanange eneag agha nimi eneng lanaro tebanep. Ane sembe nimiri Allah sembe palirop kamna kaptoba wanange Mem Ae lomag paliropne nikag nen ma'abanep kom,” aro tam karebaek.#Ulangan - Sariktoba 23:18
7Wene aro yubu saekag lebekti, kamna kaptoba nenekoag agha mog so'o nhon kamna kapto tobek. Sindi kamna kapto tobek so'o ngainge ponekona, so'oag agha winiro sa'a-sa'a sunurop nimi wamlaba, eldinge mog so'o kamna kapto tobek. Tobek mog so'o enekona, nimi sekelanan nimi tebanba, so'o siksinebag nembaek. 8Ane sembe sumene babe tobek so'o eneko si engero yabalamlange, “Nimi Eneng So'o,” alamang. 9Undo unuaekne toman agha Allah yubu silimu tiptopne Yeremiari lebogne sunup tangto tiptaog. Sunup tangto tiptaog yubu enekona, “Sindi kamna kaptoba wanange teng nhon epto wilindi toro saelbaek nena, Israel ponekori likto pirop nimi nhon-nhondi, ‘El ora nimiri saeag nembaukap,’ aro kamna paliro karebaekti, el wa'epto kamna kaptoba tobek. 10Kamna kaptoba toro saelbaekne enekoag agha, el so'oag agha winiro sa'a-sa'a sunuropne ponekori mog so'o tobek. So'o tobekne neneko nu Saelba Uhiropne ponekori na Allah yubu silimu tiptopneag, ‘So'o toplulam,’ aro arukto ambatneogne sunsunum uro tobek,” aro mome toro pibog.#27:10 Matius ponekori Allah yubu silimu tiptop nimi phende Zakhariaap Yeremiaap abenekori mome toro piptek yubu agha nhon nembaogti, mome eneag pibog (Zakharia 11:12,13; Yeremia 19:1-13, apna Yeremia 32:6-9).
Pilatusti Yesusag haim-haim alamogha
(Markus 15:2-5; Lukas 23:3-5; Yohanes 18:33-38)
11Yesus poa lebekti, mog so'o saleropne gubernur ponekoag poa piekpa, el ponekori Yesus hailamogti, “Anna Yahudi nimi sembe yubu sia lenne poneko te?” aro haibaog.
Wene aro haibaogpa, Yesusti samoro, “Andi leplamne pone wamna,” seog.
12Memnang Allah sembe palirop nang sikini yaboap, Yahudi nimi wenehirop nangapti tam palinne maikno loloro hail wa'alamek aghana, sinag samoro yubu lebog kom. 13Ane sembe Pilatusti elag yubu lelamogti, “Sindi anag tam palilangkeangne ka'ebalam kom te?” seog.
14Wene aro haibaogpa, Yesusti samoro lebog kom. Yubu kiki nhon babe lemna koma ulamogne sembe mog so'o saelba uropne gubernur ponekori lo'om paibom aro yaghe sembaog.
“Yesus tebalul,” aro tam karepto pibeka
(Markus 15:6-15; Lukas 23:13-25; Yohanes 18:39—19:16)
15Yahudi nimiri ik saekpare kwaneng roti walerop komne telamek ko'o uro yabalamogne abeneko Yahudi nimi maikno aneko longol alamek. Mog so'o saelba uropne gubernur ponekori longol alamek nimi tanekoag, “Nimi nhon haing sae kaupto kop aeag urop nimi nhon wepmunba, sae lobatsinun,” aro samenag agha ulamog. 16Wamek sum eneko haing sae kauptopne nhon si Barabas, si nhon Yesus wamog. Eldi yonge uaogpa, haing sae kaupto kop aeag tobongkibekne sembe nimi maiknori el si el uro wamek.
17Ane sembe nimi maikno longolaekpa, Pilatusti hailamsiogti, “A'undi senelamlomne nimi etne agha sae lobitneba, lambalul senelamlom? Yesus Barabas agha sae limnun to, Yesus el sembe Kristus aro engero yabalamlange sae limnun to?” aro haibahiog.
18Wene aro haibahiog nena, Pilatus poneko el uro wamogpa, nubunang tanekori, “Yesus si nubunge taleag,” aro wana mali senelamekti, el saeag tarel piek. Unulamekne sembe el wamogti, wene aro longolaek nimi tanekoag haibahiog.
19Pilatus tam kareptop nimi pukamoghag wamogpa, eldi keldi yubu poa pirop nimi elag poghog. Yubu elag pibog nena, “Nari nimi ene sembe inipnag lenda singkik uro mamna. El wana porogne agha tam nenelamangne sembe sae tobongkipseng kom,” aro ela'angeag yubu pibogpa, nimiri Pilatusag yubu poa ambarelaog.
Wene aro longolaek nimi tanekoag haibahiogti, eldi keldi yubu ka'ebaog aghana, 20memnang Allah sembe palirop nang sikini yaboap, Yahudi nimi wenehirop nangapti nimi maikno tanekoag wana toro ekel ina nenelamsiek. Yahudi nimi nubunang tanekori nimi maikno tanekoag, “Barabas lambaleba, Yesusna tebalul sululom,” aro wana toro ambarelamsiek.
21Wene aro ambarelamsiekpa, mog so'o saelba uropne gubernur ponekori sin hailamsiogti, “Sin phende nang abene etne agha a'un sembe sae lobatsinun?” aro haibahiog.
Wene aro haibahiogpa sindina, “Barabas agha sae lobatsululam,” alamek.
22Wene alamekpa Pilatusti, “Wene alamlom tanena, nari el Kristus aro engero yabalamlange pone Yesusag huanun?” seog.
Wene seogpa, nimi ni tanekori yubu lelamekti, “Kalag sipto oplulam!” alamek.
23Wene alamekpa, Pilatusti hailamsiogti, “Wene alamlom aghana sa'a sembe? Malinge huropne uao?” aro haibahiog.
Wene aro haibahiog aghana, sindi yubu nen nubu nenero haum aro lelamekti, “Kalag sipto oplulam!” seek.
24Wene alamekpa, Pilatusti seneraglamogti, “Nari ulamnangeri yepsinep kom aghana, wene alohangba, yubu kiliro loba tanuan,” sembaog. Wene aro seneraghogti, mag tobogti, longolamek nimi maikno whingag anekoa sae a'elbaog. Sae a'elelamogti, yubu lelamogti, “Nimi ene eneng lanaro tebalea nanag tam talul kom. Tamna a'unag agha talul,” seog.
25Wene seogpa, nimi maikno tanekori, “Eneng lanaro tebalea nunag timbalul. Nuri maboag timbaleba, nuri pobukap,” alamek.
26Wene alamekpa, Pilatusti sin sembe Barabas sae lobatsiogti, “Yesus taeplam-taeplam loplulom,” aro arukahiogti, “Kalag sipto obukang,” aro yin salerop nangdi saeag nembaog.
Yin salerop nangdi Yesus yubu neplameka
(Markus 15:16-20; Yohanes 19:2-3)
27Mog so'o saelba uropne gubernur sembe yin salerop nang wamekne tanekori Yesus poa gubernur ponekori ae aramag wa'iekpa, yin salerop nang niri Yesus peramag kanelobek. 28El peramag kanero sekekti, ag enekamogne kwiribongkia lebekti, ag uwongne nubunangdi enektop ag Yesus nongag wangkirek. 29El nongag wangkirekti, alog aba agha mog so'o saelba uhirop nang kwiria usoghag elektoba saogne wibekti, yubu nepto usoghag nobirek. Yesusti sae sirikneag kame tunguna nhon tarekti, Yesus whingag yabu sanukto yingkina, yubu nepto lelamekti, “Yahudi nimi sembe yubu sia lero saelbamsilamne, an kiplangkeap,” aro yubu neplamek. 30Yubu nepto silumag suplamekti, kame tunguna tareka aneko tobekti, usoghag sap sarikto olamek. 31Undo yubu neplamekti, “Pukap,” sembaekti uwong ag wangkirekne neneko kwiribi agha eldamneri samenag enekto amog ag eneko enekaek. Ag enekaekti, “El kalag sipto obukap,” aro poa lambaek.
Yesus kalag sipto olobeka
(Markus 15:21-32; Lukas 23:26-43; Yohanes 19:17-27)
32“Kalag sipto obukap,” aro inaag poa lanalamekpa, nimi nhon as Kirene agha yangkamogne si Simon inaag wamog. Yin salerop nang tanekori Simon ibekti, “Sipnep kal ane poplulam,” aro yubu mikip uro arukaek. 33Pobirekpa palamekti, mog so'o nhon sina Golgota piek. Golgota aneko Yahudi nimiri lelamek yubuag, “Nimi Usog Ya'ol urobag,” aro si engero yabiogpa, aneko piek. 34Aneko pina wameka mag anggur lolterop mag meso sek pelengerop maghap ma'abaekti Yesusag, “Tululam,” aro mo'oro tarek. Tarek aghana, teyaombi agha Yesusti, “Tenun kom,” aro libog. 35“Tenun kom,” aro uaogpa, ag nongag wangkamogne kwiriplobekti, kal tam alikinag sip pakuri Yesus sae yan kalag siplobek. Siplobek nimi tanekori, “Yesusti nongag enektop ag pogtaukap aro kekneba toboghabeba, po'obale nimi enekori toro alul,” aro kekneba toboglamek. 36Unuaekti aneko pukom agha Yesus yae wamek.
37Yesusti usoghag sip elag tam pelengero obekne sembe mome toro kalag pibek. Mome toro pibek nena, “Yesus ene, Yahudi nimi sembe yubu sia leropne wamla,” aro mome toro pibekne el usog alibag sip pibek. 38Yesus kalag siplobekag aneko nimi phende yoaba ulamdek nimi babe elap nhon kalag siplopsiek. Yesus sae sirik sip nhon, waneng sip nhon kalag siplopsiek.
39El kalag sibeka peram toman palamek nimi taneko ngang kwa'arom-kwa'aroma Yesus san tiliplamek. 40San tiliptop yubu lelamekti, “Andi samen yubu lelamomdi, ‘Allahri Mem Ae nubunge kwereklomneri, nen ik wilindi agha wendogne sobanun,’ seom kom te? An sik uro Allah Elme wamlam tanena, an sae loptangto kalag agha kulukamendi, wali nenep talulam,” aro yubu nepto san tilibaek.
41Yog nimiri san tiliplamek saog uro memnang Allah sembe palirop nang sikini yaboap, Musari yubu amohirop nangap, Yahudi nimi wenehirop nangap tanekori babe Yesus yubu nepto lelamek. Yubu nepto lelamekti, 42“Nimi orange wali nenelamsio aghana, eldamne wali nenep tanep kom. El neneko Israel nimi sembe yubu sia lenne wamla kom te? Wene kalag ania sae loptangto kuluka yale tanena, ibeberi wali elag sik sembaukap. 43Eldamne sembe, ‘Allah Elme wamna,’ aro yubu lelamori, Allahag wana palilamo. Ane sembe Allahri el sembe awi sembale tanena, sae lopto taulbale,” aro san tiliplamek. 44San tiliplamek saog uro sin yoaba ulamdek nimi elap nhon kalag siplopsiek nimi abenekori babe el yubu nepto san tiliplamdek.
Yesus tebaogha
(Markus 15:33-41; Lukas 23:44-49; Yohanes 19:28-30)
45Yesus kalag sibekpa wamogpa, heng ik mol-mol seogti, siro turu alamog abeneko heng sanubom seogti, ae iniplobog. Ae iniplobogpa, wamek mog so'o eneko ni iniplobogha heng ko'o wilindi piog. Heng ko'o wilindi palamogha, kekman heng taolbaogti, ae sin taog. 46Ae sin taogpa, Yesusti Yahudi nimiri yubuag yubu haum aro lelamogti, “Eli! Eli, lama sabakhtani?” seog. Seogne anena nuri yubuag, “Nani Allah! Nani Allah, sa'a sembe andi na laploamnelam?” aro lebog.#Sepna 22:2
47Wene seogpa, nimi etpare aneko sekamek nimiri ka'ebaekti, seneraghek komdi, “Eldi Allah yubu silimu tiptopne Elia pone yoplamla,” seek.
48Wene seekti, aneko wamek nimi nhon papna koma merebaogti, wia noghom-nesom saogha tol piog. Tobogti anggur lolterop mag sek maghag werebi agha kal sirikag labi agha, “Mag telul,” aro towalengero Yesusti pamag pibog. 49Pibogpa ora nimi aneko wamek nimiri lelamekti, “Liplulam. Wene nuri kemelamukap. Elia yaleri, el sae lopto taulbalul to, kom to?” alamek.
50Wene seekpa, Yesus yubu nubu uro haum seogti, abenekoa eldi yame sae libogpa piog. 51Eldi yame piog abeneko Allahri Mem Ae lom wilnirop ag siliplengeroba pukama aneko tai siba serero tau sip payangkaogti, phende taog. Mog so'o lologlamogpa, mog so'o yim kirik lekto palamog. 52Nimi teptoba siksiek kirik hogtoba ina siram kuptangto palamog. Allahri wepsirop nimi samenag tebaek nimi nong maikno taneko kamag taekti, 53siksiek kirik hogtoba agha lambaek. Lambaekti wamekpa, Yesus amik teptopneag agha kamag taogpa, sin Allahri, “O'omne,” aro weptop as Yerusalem neneko wa'al alamek. Wa'al alamekpa, nimi maiknori ipsiek.
54Sin kalag siplopsiekag aneko yin salerop nang sikindoap, el umag yin salerop nang tanekoapti Yesus yae wamek. Wamekpa mog so'o lologlamogneap, ni uro yabiogneap ibekti, sin log maikno uahiogpa, yubu lelamekti, “El sik uro Allah Elme wamla,” alamek.
55Wamekag aneko kelabo maikno wamekti, weag sekamekti tiboghamek. Sin kelabo tanekori Galilea so'o agha, “Yesusag teko ualeag,” aro elag nelepto yeplamek. 56Sin Galilea agha yaek kelabona, Maria Magdala wamogpa, Yakobus Yusupap sikinin Maria babe, Zebedeus elmabo ilin babe wamdek.
Yesus kirik hogtoba lomag pail piogha
(Markus 15:42-47; Lukas 23:50-56; Yohanes 19:38-42)
57Tup nimi as Arimateange Yesusti yubu ka'ero neleptop nimi taogne nhon si Yusup wamog. Ae inipna peram taogpa, 58nimi eneko Pilatusag pina Yesus nong teptoba aneko molol piog. Molol piogpa, Pilatus ponekori aruklamsiogti, “Yesus nong teptoba aneko tatlulom,” aro wene seog.
59Wene seogpa, Yusupti Yesus nong teptoba aneko tobogti, nimi teptoba kelepsirop ag sembenga orogne ag walinge agha Yesus nong teptoba aneko kelebaog. 60Kelebaogti nimi teptoba palihiroba kirik hogtoba eldingeag pibog. Yesus nong keleptoba aneko lomag pibogti, ina siramag kirik nubunge agha pemagto ina siramag maruklobongkia piog. 61Maruklobi agha piogpa, Maria Magdala kelap, yog kel si Maria kel enekoap tara sip pukamdekpa, Yesus tara sip kirik hogtoba lomag pibogpa iptek.
Kirik hogtobaag Yesus piboghag yin salerop nang, “Yae wamukang,” aro pipsieka
62Tebaog sum eneko Yahudi nimiri, “Inibilogleba ik nhon sum ningki tektek papto Allah omeklamukap,” aro seneraglamekti, menekna togtop sum wamog. Imbaogpa tektek paptop sum eneko memnang Allah sembe palirop nang sikini yaboap, Farisi nimi tanekoap Pilatusag piek. 63Piekti ambarelamekti, “Nai, nu ekon tan koma wamaptina, el haing kunuhiro orolenange lerop nimi enekori anam teban komag yubu lelamongena, ‘Na tebaneba, ik wilindi uro yabileba, nen kamag tanun,’ alamoa nu el wamap. 64Wene seo ane sembe nimi arukahimenba, el teptoba kirik hogtoba lomag piplaag aneko wali uro yae ulamikpa, ik wilindi talul. Undo ulapmun andarina, eldi yubu ka'ero neleptop nimiri tognoro el tol ingkina lebikti, nimi tanekoag, ‘El kamag tao,’ aro ambatsukang kom. Eldi samenag haing kunuhiro ambarelamsionge olog hae aghana, komopnag anea sindi tol ingkina lebikti nimiag, ‘El kamag tao,’ aro ambarelamsiik tanena, yubu nene eka'uk sirik tanep,” aro Pilatusag pina ambarek.
65Wene aro ambarekpa Pilatusti, “Hae, yae ua urop nimi tatsinun. A'undi seneraglapmunne sunsunum uro sekitsimunba, wali uro yae ua ulamukang,” aro ambatsiog.
66Wene aro ambatsiogpa, yin salerop nang enero poa sekitsiek. Yesus teptoba pibog kirik hogtoba ina siramag marukaek kirik enekoag, “Kwerekaheng kom,” senenne kekneba#27:66 “Kwerekaheng kom,” senenne kekneba - Roma nimi tanekori kekneba nhon pibek nena, “Nimi etneri kwerekale tanena, nimi enekoag ikinne timbalul,” aro kekneba pibek. ina siram tiptobag pibekpa, yae wamek.

Okuqokiwe okwamanje:

Matius 27: kklKOS

Qhakambisa

Dlulisela

Kopisha

None

Ufuna ukuthi okuvelele kwakho kugcinwe kuwo wonke amadivayisi akho? Bhalisa noma ngena ngemvume