Marko 9
9
1In govoril jim je: »Resnično, povem vam: Nekateri od tukaj stoječih res ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Božjega kraljestva, ki je prišlo z močjo.«
Jezusova spremenitev
(Mt 17,1–13; Lk 9,28–36)
2Čez šest dni je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same zase peljal na visoko goro. Vpričo njih se je spremenil.#Db. preobrazil. 3Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu. 4In prikazal se jim je Elija z Mojzesom in pogovarjala sta se z Jezusom. 5Oglasil se je Peter in rekel Jezusu: »Rabi,#Tj. ‘moj gospod’, ‘moj učitelj’. dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« 6Ni namreč vedel, kaj bi rekel, kajti zelo so se prestrašili. 7Naredil se je oblak in jih obsenčil. In iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin,#Ali moj Sin, Ljubljeni. njega poslušajte!« 8Ko so se hitro ozrli naokrog, niso videli nikogar več, razen Jezusa samega, ki je bil z njimi.
9In medtem ko so šli z gore, jim je naročil, naj nikomur ne pripovedujejo tega, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. 10To besedo so ohranili zase in se med seboj spraševali, kaj pomeni vstati od mrtvih. 11In vprašali so ga: »Zakaj pismouki govorijo, da mora najprej priti Elija?« 12Rekel jim je: »Elija res pride najprej in vse prenavlja, toda kako, da je pisano o Sinu človekovem, da bo veliko pretrpel in da bo zaničevan? 13A povem vam, da je Elija že prišel in so mu storili vse, kar so hoteli, kakor je pisano o njem.«
Jezus ozdravi božjastnega dečka
(Mt 17,14–20; Lk 9,37–43a)
14Ko so prišli k učencem, so zagledali veliko množico okrog njih in pismouke, ki so razpravljali z njimi. 15Takoj ko je množica opazila Jezusa, je ostrmela, odhitela k njemu in ga pozdravljala. 16Vprašal jih je: »Zakaj#Ali Kaj. razpravljate z njimi?« 17Nekdo iz množice mu je odvrnil: »Učitelj, k tebi sem pripeljal svojega sina. Obsedel ga je nemi duh. 18Kjer koli ga napade, ga vrže na tla, da se peni, škriplje z zobmi in odreveni. Prosil sem tvoje učence, naj ga izženejo, pa ga niso mogli.« 19Odgovoril jim je: »O neverni rod! Do kdaj bom pri vas? Do kdaj vas bom prenašal? Pripeljite ga k meni!« 20In privedli so ga k njemu. Ko ga je duh zagledal, je takoj stresel dečka, da je padel na tla, se valjal in penil. 21Jezus#Dodano. je vprašal njegovega očeta: »Koliko časa se mu to že dogaja?« Rekel je: »Od otroških let. 22Večkrat ga je vrgel celo v ogenj in v vodo, da bi ga pokončal. Toda če kaj moreš, se nas usmili in nam pomagaj!« 23Jezus mu je dejal: »Glede tega ›če moreš‹ pa – vse je mogoče tistemu, ki veruje.« 24Dečkov oče je takoj na ves glas rekel: »Verujem, pomagaj moji neveri!« 25Ko je Jezus videl, da množica teče skupaj, je zapretil nečistemu duhu: »Nemi in gluhi duh, ukazujem ti: Pojdi iz njega in ne vstopi več vanj!« 26Duh je zavpil, dečka močno stresel in šel iz njega. Deček je obležal kakor mrtev, tako da so mnogi govorili: »Umrl je.« 27Jezus pa ga je prijel za roko, ga vzdignil in deček#Dodano. je vstal. 28Ko je prišel v hišo, so ga njegovi učenci na samem spraševali: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?« 29Rekel jim je: »Ta rod se lahko izžene le z molitvijo.«#Nekateri rkp. dodajajo in s postom.
Jezus drugič napove svojo smrt in vstajenje
(Mt 17,22–23; Lk 9,43b–45)
30Šli so od tam in prepotovali Galilejo, vendar ni želel, da bi kdo to izvedel. 31Učil je namreč svoje učence in jim govoril: »Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, ko pa bo umorjen, bo po treh dneh vstal.« 32Oni niso razumeli te besede, vendar so se ga bali vprašati.
Kdo je največji
(Mt 18,1–5; Lk 9,46–48)
33Prišli so v Kafarnáum. Ko je bil v hiši, jih je vprašal: »O čem ste se menili med potjo?« 34Oni pa so molčali, kajti med potjo so razpravljali med seboj, kateri izmed njih je največji. 35Tedaj je sédel, poklical dvanajstere in jim rekel: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« 36In vzel je otroka, ga postavil mednje, ga objel in jim rekel: 37»Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, ne sprejme mene, temveč tistega, ki me je poslal.«
Kdor ni proti nam, je z nami
(Lk 9,49–50)
38Janez mu je rekel: »Učitelj, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal demone, in smo mu branili,#Različici preprečili, skušali to preprečiti. ker ni hodil za nami.« 39Jezus pa je rekel: »Ne branite mu! Nihče namreč ne more storiti mogočnega dela#Db. storiti moči, tj. čudeža. v mojem imenu in takoj grdo govoriti o meni. 40Kdor ni proti nam, je za nas. 41Kdor vam da piti kozarec vode zaradi imena, ker ste Kristusovi – resnično, povem vam –, zagotovo ne bo izgubil svojega plačila.«
Skušnjave vabijo v greh
(Mt 18,6–9; Lk 17,1–2)
42»Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje. 43Če te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da prideš pohabljen v življenje, kakor da bi imel obe roki, pa bi prišel v peklensko dolino,#Db. v géeno. v neugasljivi ogenj.#Nekateri rkp. dodajajo v. 44: kjer njihov črv ne umre in njihov ogenj ne ugasne. 45Če te tvoja noga pohujšuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da prideš hrom v življenje, kakor da bi imel obe nogi, pa bi bil vržen v peklensko dolino.#Db. v géeno.#Nekateri rkp. dodajajo v. 46: kjer njihov črv ne umre in njihov ogenj ne ugasne. 47Če te tvoje oko pohujšuje, ga iztakni! Bolje je zate, da prideš z enim očesom v Božje kraljestvo, kakor da bi imel obe očesi, pa bi bil vržen v peklensko dolino,#Db. v géeno. 48kjer njihov črv ne umre in njihov ogenj ne ugasne. 49Vsakdo bo namreč z ognjem#Ali v ognju ali za ogenj. osoljen.#Različica In vsaka žrtev bo osoljena s soljo. 50Sol je dobra. Če pa sol postane neslana, s čim jo boste popravili? Imejte sol v sebi in živite v miru med seboj!«
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!