Marko 5
5
Jezus ozdravi obsedenca v Géraški deželi
(Mt 8,28–34; Lk 8,26–39)
1Prispeli so na drugo stran jezera v Géraško#Različici Gadársko, Gergeško. deželo. 2Takoj ko je stopil iz čolna, mu je prišel od grobov sèm nasproti človek z nečistim duhom. 3Prebival je v grobovih in nihče ga ni mogel več zvezati niti z verigo. 4Večkrat je bil namreč v okovih in zvezan z verigami, pa je verige potrgal in okove strl, tako da ga ni mogel nihče ukrotiti. 5Vse dneve in noči je prebil v grobovih in hribih ter kričal in se tolkel s kamni. 6Ko je od daleč zagledal Jezusa, je pritekel, se mu priklonil do tal 7in z močnim glasom zavpil: »Kaj imam s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Rotim te pri Bogu, ne muči me!« 8Jezus#Dodano. mu je namreč rekel: »Pojdi iz človeka, nečisti duh!« 9Nato ga je vprašal: »Kako ti je ime?« »Legija mi je ime,« mu je odgovoril, »ker nas je veliko,« 10in zelo ga je prosil, naj jih ne pošlje iz tiste dežele.
11Pasla pa se je tam na pobočju hriba velika čreda svinj. 12Duhovi so Jezusa prosili:#Db. Prosili so ga. »Pošlji nas k svinjam, da gremo vanje!« 13Dovolil jim je. In nečisti duhovi so šli ven in obsedli svinje. Čreda, okrog dva tisoč svinj, je planila po pobočju v jezero in utonila v njem. 14Njihovi pastirji so zbežali in to sporočili po mestu in podeželju. Ljudje so prišli gledat, kaj se je zgodilo. 15Ko so prišli k Jezusu in videli tega, ki je bil prej obseden z legijo, kako sedi oblečen in je pri zdravi pameti, so se ustrašili. 16Tisti, ki so to videli, so jim pripovedovali, kako se je zgodilo z obsedencem, in o svinjah. 17Tedaj so Jezusa#Db. ga. začeli prositi, naj odide iz njihovih krajev. 18Ko je stopal v čoln, ga je ta, ki je bil prej obseden, prosil, da bi smel biti z njim. 19Vendar mu ni dovolil, temveč mu je rekel: »Pojdi domov k svojim ljudem in jim naznani, kako velike reči ti je storil Gospod in se te usmilil.« 20In odšel je in začel oznanjati po Deseteromestju, koliko mu je storil Jezus; in vsi so se čudili.
Jaírova hči in žena, ki je krvavela
(Mt 9,18–26; Lk 8,40–56)
21Ko se je Jezus prepeljal s čolnom#s čolnom: manjka v nekaterih rkp. spet na drugo stran, se je zbrala pri njem velika množica. Bil je pri jezeru. 22Tedaj je prišel eden od predstojnikov shodnice, Jaír po imenu. Ko ga je zagledal, je padel k njegovim nogam 23in ga zelo prosil, rekoč: »Z mojo hčerko je zelo hudo. Pridi in položi roke nanjo, da ozdravi#Ali da bo rešena. in ostane pri življenju!« 24In odšel je z njim.
Za njim se je odpravila velika množica in pritiskala nanj. 25V njej je bila tudi žena, ki je že dvanajst let krvavela. 26Veliko je pretrpela od mnogih zdravnikov in porabila vse svoje premoženje, pa ji ni nič pomagalo, ampak je bilo z njo celo slabše. 27Slišala je za Jezusa. Med množico se mu je približala od zadaj in se dotaknila njegove obleke. 28Rekla je namreč: »Tudi če se dotaknem le njegove obleke, bom rešena.«#Ali bom ozdravela. 29In v hipu se ji je ustavila kri in v telesu je začutila, da je ozdravljena nadloge. 30Jezus je v sebi zaznal, da je šla moč iz njega. Takoj se je obrnil v množici in rekel: »Kdo se je dotaknil moje obleke?« 31Njegovi učenci so mu govorili: »Saj vidiš, kako množica pritiska nate, pa praviš: ›Kdo se me je dotaknil?‹« 32Oziral se je okrog, da bi videl tisto, ki je to storila. 33Ker je žena vedela, kaj se je z njo zgodilo, je vsa preplašena trepetaje pristopila, se vrgla predenj in mu povedala vso resnico. 34On pa ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je rešila.#Ali ozdravila. Pojdi v miru#Db. v mir. in bodi ozdravljena svoje nadloge!«
35Ko je še govoril, so prišli od predstojnikove hiše in rekli Jaíru: »Tvoja hči je umrla. Kaj še nadleguješ učitelja?« 36Jezus je slišal od strani,#Ali ni hotel slišati, je preslišal. kaj so rekli, in je dejal predstojniku shodnice: »Ne boj se, samó veruj!« 37In nikomur ni dovolil, da bi šel z njim, razen Petru, Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu. 38Ko so prišli pred predstojnikovo hišo, je videl vrvež in ljudi, ki so jokali in zelo žalovali. 39Vstopil je in jim rekel: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« 40In posmehovali so se mu. On pa je vse odslovil in vzel s seboj očeta in mater deklice ter tiste, ki so bili z njim, in stopil tja, kjer je bila deklica. 41Deklico je prijel za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar v prevodu pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« 42Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Od začudenja so bili vsi iz sebe. 43On pa jim je strogo naročil, naj tega nihče ne izve, in je velel, naj ji dajo jesti.
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!