1 Mojzes 37
37
1Jakob se je torej naselil v deželi tujčevanja svojega očeta, v kanaanski deželi. 2To je Jakobova zgodovina.
3. Jožefova zgodovina#37,2b–50,26 Jožefova zgodovina. Ves ta del Geneze, razen pogl. 38 in 49, govori o Jožefovem življenju. V nasprotju s prejšnjimi poglavji tu ni vidnih božjih posegov ne novega razodetja. Vendar je vsa zgodba sijajen nauk o božji previdnosti, ki se igra s človekovimi načrti in ve njihove hudobne namene obračati v dobro, in celo zločine v rešitev celotnega naroda.
Jožef in njegovi bratje
Ko je imel Jožef sedemnajst let, je pasel drobnico s svojimi brati. Še mlad je bil pri sinovih očetovih žen Bale in Zelfe. In Jožef je poročal očetu, kar se je o njih slabega govorilo. 3Izrael pa je ljubil Jožefa bolj ko vse svoje sinove, ker se mu je rodil v njegovi starosti; zato mu je naredil dolgo suknjo. 4Ko so bratje videli, da ga oče bolj ljubi ko vse njegove brate, so ga sovražili in niso mogli z njim prijazno govoriti.
5Jožef pa je imel sanje in jih povedal bratom; zato so ga še bolj sovražili. 6Rekel jim je: »Poslušajte, kakšne sanje sem imel. 7Glejte, vezali smo snope sredi polja, in glejte, moj snop se je vzdignil in stal, in glejte, vaši snopi so se postavili naokrog in se priklanjali mojemu snopu.« 8Bratje pa so mu rekli: »Ali nam hočeš še kraljevati ali gospodovati?« In sovražili so ga še bolj zaradi njegovih sanj in zaradi njegovih besed.
9Nato je imel še druge sanje in jih povedal bratom. Rekel je: »Glejte, imel sem zopet sanje; in glejte, sonce in mesec in enajst zvezd se mi je priklanjalo.« 10Ko je to povedal očetu in bratom, ga je oče pograjal in mu rekel: »Kaj pomenijo te sanje, ki si jih imel? Mar naj res pridemo jaz, tvoja mati in tvoji bratje priklanjat se ti do tal?« 11Njegovi bratje so ga zato zavidali, oče pa si je to zapomnil.
Bratje prodajo Jožefa v Egipt
12Ko so odšli njegovi bratje past drobnico svojega očeta pri Sihemu, 13je rekel Izrael Jožefu: »Ali ne pasejo tvoji bratje v Sihemu? Pridi, pošljem te k njim!« Odgovoril mu je: »Tukaj sem.« 14Tedaj mu je rekel: »Pojdi torej, poglej, ali se godi dobro tvojim bratom in ali se godi dobro drobnici, in mi sporoči!« Tako ga je poslal iz hebronske doline in prišel je v Sihem.
15Tedaj ga je našel neki mož, ko je, glej, blodil po polju, in mož ga je vprašal: »Kaj iščeš?« 16Odgovoril je: »Brate iščem. Povej mi, prosim, kje pasejo!« 17Mož je rekel: »Odšli so od tod; kajti slišal sem jih, kako so govorili: ‚Pojdimo v Dotain!‘« In šel je Jožef za brati in jih našel v Dotainu.
18Zagledali so ga od daleč, in preden se jim je približal, naredili zvijačen naklep zoper njega, da bi ga usmrtili. 19Govorili so drug drugemu: »Glejte, tam prihaja sanjač! 20In zdaj pridite, ubijmo ga in vrzimo v katerega izmed vodnjakov! Potem porečemo: ‚Huda zver ga je požrla.‘ Tedaj bomo videli, kaj bo iz njegovih sanj!«
21Ko je Ruben to slišal, ga je skušal rešiti iz njihovih rok in je rekel: »Nikar ga ne ubijajmo!« 22In Ruben jim je dejal: »Ne prelivajte krvi! Vrzite ga v ta vodnjak v pustinji, roke pa nikar ne polagajte nanj!« Tako ga je hotel rešiti iz njihovih rok in ga vrniti očetu.
23Ko je torej Jožef prišel k bratom, so slekli Jožefu suknjo, dolgo suknjo, ki jo je nosil. 24Potem so ga zgrabili in ga vrgli v vodnjak; vodnjak pa je bil prazen, ni bilo vode v njem. 25Nato so sedli jest.
Ko so povzdignili oči in pogledali, glej, je prihajala popotna družba Izmaelcev iz Galaada. Njihove kamele so nosile kozlinec, mastiko in ladan. Potovali so, da to prinesó v Egipt. 26Tedaj je Juda bratom rekel: »Kak dobiček imamo, če usmrtimo brata in zakrijemo njegovo kri? 27Dajte, prodajmo ga Izmaelcem in naša roka naj se ga ne loti! Kajti naš brat je, naše meso.« Bratje so ga poslušali.
28Ko so tedaj madianski trgovci šli mimo, so Jožefa potegnili in spravili iz vodnjaka. Potem so prodali Jožefa za dvajset srebrnikov Izmaelcem, ki so Jožefa odpeljali v Egipt. 29Ruben pa se je vrnil k vodnjaku in glej, Jožefa ni bilo v vodnjaku. Tedaj je pretrgal svoja oblačila, 30se vrnil k bratom in rekel: »Dečka ni več tu! In jaz, kam naj grem?«
31Nato so vzeli Jožefovo suknjo, zaklali kozla ter pomočili suknjo v kri. 32Potem so dolgo suknjo poslali očetu in sporočili: »To smo našli. Poglej, ali je suknja tvojega sina ali ne!« 33Ko jo je pogledal, je rekel: »Suknja je mojega sina! Divja zver ga je požrla! Raztrgan, raztrgan je Jožef!« 34In Jakob je pretrgal oblačila, si ogrnil z raševino ledja ter žaloval za sinom dolgo časa. 35Tedaj so se vzdignili vsi njegovi sinovi in hčere, da bi ga tolažili; pa se ni dal potolažiti in je dejal: »Žalujoč pojdem k sinu pod zemljo.« Tako ga je oče objokoval.
36Madianci pa so ga prodali v Egipt Putifarju, faraonovemu dvorniku, načelniku telesne straže.
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!