Mátaj 4
4
IV. TÁL.
I. Kristušov post i sküšávanje 1–11.
II. Kristušovo stanjé i začétek prêdganja 12–17.
III. Štiri brátov na Apoštolsko zvanjé 18–22.
IV. Včenjé i zvračüvanje 23–25.
I.
1Teda je Jezuš odnešeni vu püščávo od Dühá da bi se sküšávao od vrága. 2I da bi se posto štiridesét dni, i štiridesét nôči, potom je ogládo. 3I pristôpivši k njemi te sküšávec, erkao je: či si Sin Boži, erči, naj eta kaménja krüh bodo. 4On je pa, odgovoréči erkao: pisano, je, človek neživé z samim krühom; nego vsákov rečjov, štera z vüst Boži zhája. 5Teda ga je vzéo vrág vu svéto mesto, i postavo ga je na perotnico Cérkvi. 6I erkao je njemi: či si Sin Boži, vrži se doli. Ár je pisano; kâ Angelom svojim zapovê od tébe; in na roké te vzemejo, da kak ne vdáriš vu kamen nogé tvoje. 7Erkao je njemi Jezuš: pá je pisano; ne sküšávaj Gospodna Bogá tvojega. 8Pá ga vzeme vrág na edno jáko visoko gorô, i pokáže njemi vsa králevstva toga svêta i njih díko. 9I velí njemi: eta vsa tebi dam; či doli spádnovši me molo bodeš. 10Teda njemi velí Jezuš: odídi Šatan. Ár je pisano: Gospodnoga Bogá tvojega moli i njemi samomi slüži. 11Teda ga je niháo vrág: i ovo Angelje so pristôpili, ino so njemi slüžili.
II.
12Gda bi pa čüo Jezuš; ka je Ivan v roké dáni: šô je nazâ v Galileo. 13I ostavivši Názaret idôči je prebívao v Kapernaumi v tom pri môrji vu Krajináj Zabulona, i Neftalima. 14Da bi se spunilo povêdanje po Ežaiáši proroki govoréčem: 15Zemla Zebulon, i Zemla Neftalim pôleg pôti môrja prêk Jordána, Galilea poganov. 16Lüdstvo sedéče v kmici, je vidilo svetlost veliko: i tim sedéčím vu držéli i senci smrtnoj, je svetlost zišla. 17Od tistoga máo je záčao Jezuš predgati, i praviti: povrnte se; àr se je približalo králevstvo nebesko.
III.
18Hodéči pa Jezuš kre môrja Galileánskoga, vido je dvá brata, Šimona, šteri se zové Peter, i Andráša brata njegovoga, metajôčiva vlák vu môrje; (ár sta ríbiča bilá). 19I velí njima: nasledüjta me, i včinim vaj lüdi ríbiča. 20Onedva sta pa preci tá nihála vlaké, nasledüvala sta njega. 21I dale idôči odnut, vido je drüga dvá brata, Jákuba Zebedeušovoga Siná, i Ivana brata njegovoga, v ládji z Zebedeušom njidva očom poprávlajôče vlaké svoje; i zváo njidva je. 22Onedva sta pa preci tá nihála ládjo, i očo svojega, nasledüvala sta njega.
IV.
23I okôli je šò po vsoj Galilei Jezuš vučéči vu správiščaj njihovi i predgajôči Evangeliom králevstva, i vráčivši vsáki beteg, i vsáko medlovnost med lüdstvom. 24I vö je zišao glás njegov vu vso Širio; i prinesli so k njemi, ki so se hüdô meli, z rázločnimi boleznostmi i mokami obvzéte, i vragometne, i mêsečne, i zžlakom vdárjene; i zvráčo je je. 25I nasledüvalo ga je vnožina lüdstva od Galilee, i desét mêst, i Jerušálema, i Judee i prêk Jordána bodôči.
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!