Marko 9
9
1Tudi jim je rekel: »Resnično, povem vam: So nekateri izmed tu stoječih, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli, da je z močjo prišlo božje kraljestvo.«
Spremenjenje na gori#9,2–8 Spremenjenje na gori. Prim. 2 Pt 1,16–18.
Mt 17,1–8; Lk 9,28–36
2Šest dni nato je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza ter jih peljal proč na visoko goro; tam se je pred njimi spremenil. 3Njegova oblačila so se zasvetila silno bela kakor sneg; tako ne zna beliti noben belivec na zemlji. 4Prikazal se jim je Elija z Mojzesom in oba sta se z Jezusom razgovarjala. 5Oglasil pa se je Peter in Jezusu rekel: »Učenik, dobro je, da smo tukaj; naredimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« 6Ni namreč vedel, kaj bi rekel, ker so bili vsi zelo prestrašeni. 7In naredil se je oblak ter jih obsenčil, iz oblaka pa je prišel glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« 8Ko so se koj nato ozrli okoli sebe, niso videli nikogar razen Jezusa samega.
Pismouki in Elija
Mt 17,9–13
9Ko so šli z gore, jim je zapovedal, naj nikomur ne pravijo, kaj so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. 10In to naročilo so ohranili zase in so se med seboj vpraševali, kaj bi pomenilo: vstati od mrtvih. 11In so ga vprašali: »Zakaj farizeji in pismouki pravijo, da mora prej priti Elija?« 12Odgovoril jim je: »Elija bo poprej prišel, da bo vse obnovil; in kako je pisano o Sinu človekovem, da bo veliko pretrpel in da bo zaničevan? 13Pa vam povem, da je tudi Elija že prišel in so mu storili, kar koli so hoteli, kakor je o njem pisano.«
Ozdravljenje božjastnega dečka
Mt 17,14–21; Lk 9,37–43
14Ko je prihajal k učencem, je zagledal okoli njih veliko množico in pismouke, ki so se z njimi prepirali. 15In brž ko so ga opazili, je vsa množica ostrmela, mu tekla naproti in ga pozdravljala. 16Vprašal jih je: »Zakaj se prepirate z njimi?« 17Nekdo iz množice mu je odgovoril: »Učenik, svojega sina sem pripeljal k tebi, ima nemega duha. 18Kadar koli ga napade, ga vrže; in peni se, škriplje z zobmi in odreveni. Rekel sem tvojim učencem, da bi duha izgnali, pa ga niso mogli.« 19On pa jim je odgovoril: »O neverni rod! Doklej bom pri vas? Doklej vas bom prenašal? Privedite ga k meni!« 20In privedli so ga k njemu. Kakor hitro pa je duh zagledal Jezusa, je sina takoj stresel, da je padel na tla, se valjal in penil. 21In vprašal je njegovega očeta: »Koliko časa se mu že to dogaja?« Ta je rekel: »Od otroških let; 22večkrat ga je vrgel tudi v ogenj in v vodo, da bi ga pokončal; toda če kaj moreš, se nas usmili in nam pomagaj!« 23Jezus mu je rekel: »Če moreš! … Tistemu, ki veruje, je vse mogoče.« 24Takoj je dečkov oče vzkliknil: »Verujem, pomagaj moji neveri!« 25Ko je Jezus videl, da množica narašča, je nečistemu duhu zagrozil in mu rekel: »Nemi in gluhi duh, jaz ti ukazujem: Pojdi iz njega in ne vračaj se več vanj!« 26In je zakričal, ga silno stresel in odšel. In deček je bil kakor mrtev, tako da so mnogi govorili: »Umrl je.« 27Jezus pa ga je prijel za roko in vzdignil – in je vstal.
28Ko pa je prišel v hišo, so ga njegovi učenci na samem vpraševali: »Kako da ga mi nismo mogli izgnati?« 29In povedal jim je: »Ta rod se ne dá izgnati drugače ko z molitvijo.«
Druga napoved trpljenja
Mt 17,22–23; Lk 9,43–45
30In so šli od tam dalje in so hodili skozi Galilejo, pa ni hotel, da bi kdo to zvedel. 31Učil je namreč svoje učence in jim pripovedoval: »Sin človekov bo izdan ljudem v roke in ga bodo umorili in tretji dan po smrti bo vstal.« 32Te besede pa niso umeli in so se ga bali vprašati.
Kdo je največji
Mt 18,1–5; Lk 9,46–48
33Prišli so v Kafarnaum. Ko je bil v hiši, jih je vprašal: »O čem ste se po poti menili?« 34Ti pa so molčali. Po poti so se namreč med seboj pogovarjali, kdo je največji. 35In sédel je, poklical dvanajstere in jim govoril: »Če kdo hoče biti prvi, bodi izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« 36In vzel je otroka, ga postavil v sredo mednje in ga objel ter jim rekel: 37»Kdor koli sprejme katerega izmed takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; in kdor mene sprejme, ne sprejme mene, marveč tistega, ki me je poslal.«
Uporaba Jezusovega imena
Lk 9,49–50
38Spregovoril je Janez in mu rekel: »Učenik, nekoga, ki ne hodi z nami, smo videli, da je v tvojem imenu izganjal duhove, pa smo mu branili.« 39Jezus je rekel: »Ne branite mu; zakaj nihče ne more storiti čudeža v mojem imenu in takoj nato hudo govoriti o meni. 40Kdor namreč ni zoper nas, je za nas.
Ker ste Kristusovi
Mt 10,42
41Zakaj kdor koli vam dá piti čašo vode zaradi tega, ker ste Kristusovi, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila.
Pohujšanje
Mt 18,6–9; Lk 17,1–2
42In kdor koli pohujša katerega teh malih, ki verujejo vame, bi mu bilo bolje, če bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje. 43In ako te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj; bolje je zate, da brez roke prideš v življenje, kakor da bi imel obe roki, pa bi prišel v pekel, v neugasljivi ogenj, 44[kjer njih črv ne umrje in ogenj ne ugasne.] 45In ako te tvoja noga pohujšuje, jo odsekaj; bolje je zate, da prideš v življenje kruljav, kakor da bi imel obe nogi, pa bi bil vržen v pekel, 46[kjer njih črv ne umrje in ogenj ne ugasne.] 47In ako te tvoje oko pohujšuje, ga izderi; bolje je zate, da prideš z enim očesom v božje kraljestvo, kakor da bi imel obe očesi, pa bi bil vržen v pekel, 48kjer njih črv ne umrje in ogenj ne ugasne. 49Vsakdo mora namreč biti osoljen z ognjem, [kakor mora vsaka daritev biti osoljena s soljo]. 50Dobra je sol; če pa sol ne bo slana, s čim jo boste popravili? Imejte sol v sebi in živite med seboj v miru!«
Trenutno izabrano:
Marko 9: EKU
Istaknuto
Podeli
Kopiraj
Želiš li da tvoje istaknuto bude sačuvano na svim tvojim uređajima? Kreiraj nalog ili se prijavi
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
