Adventno čaščenjeSample

Upam, da bom dobil novo kolo.
Upam, da bo moja ekipa zmagala na tej tekmi.
Upam, da me imajo ljudje radi.
Upam, da sem ji všeč.
Upam, da bom sprejet v to šolo.
Upam, da bom dobil sanjsko službo.
Upam, da se bo kdo hotel poročiti z mano.
Upam, da bom napredoval.
Upam, da bom nekega dne imela otroke.
Upam, da sem dobra oseba.
Upam, da se bom rešil te navade.
Upam, da ne bodo gledali, kako umazana je moja hiša. 

Upam, da se ne bom več tako počutil.
Upam, da ni vse zaman.
Upam, da nad svojim življenjem ne bom razočaran.
Upam ...
Upam ...
Upam ... 

Naše življenje je ena sama pot, polna upanja. 

Pregovori 13,12:
»Pričakovanje, ki se oddaljuje, stiska srce, upanje, ki prihaja, pa je drevo življenja.« 

Vse življenje je en sam boj med hrepenenji srca in poskusi, da jih izpolnimo. 

Že kot otroci se naučimo, da sta, ko nekaj upamo, možna le dva izida, zato naredimo vse, kar je v naši moči, da se izognemo razočaranju in dosežemo to, v kar upamo. 

Spomni se: nekoč je obstajalo ljudstvo, ki je bilo brez upanja in Bog mu je spregovoril po preroku Izaiju. 

Iz 9,5:
Zakaj dete nam je rojeno, sin nam je dan, oblast je na njegovih ramah. Imenuje se: »Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Oče na veke, Knez miru.« 

Sliši se neverjetno, a potrebnih je bilo 700 let čakanja.

Lk 2,12:
»... našli boste dete, povito in položeno v jasli.« 

Od Izaijeve prerokbe do Jezusovega rojstva je minilo približno 700 let, od Abrahama do Jezusa pa še približno 2000 let. 

Bog obljubi, a zanj čas ni pomemben. Zveni znano? 

Velik del naše tesnobe izvira prav iz naše nepotrpežljivosti. »Še ne« običajno zamenjamo z »nikoli«. (Ključ za razočaranja!) 

1 Pt 1,13b:
»...popolnoma naslonite upanje na milost, ki vam je prinesena v razodetju Jezusa Kristusa.« 

Upati v Boga pomeni biti z njim potrpežljiv. Verovati, da vsa dejstva še niso znana. Verovati, da zgodba še ni napisana. Nekaj je še treba razkriti ali odkriti. A vem, da se bo kljub čakanju rodil otrok, ki je »pravi Bog od pravega Boga, luč od večne luči«. 

Upanje gleda proti Kristusu in nazadnje se hrepenenje izpolni samo. 

Raz 22,2b:
»Po sredi njegove ulice in na obeh straneh reke pa raste drevo življenja, ki dvanajstkrat rodi in daje svoj sad vsak mesec. Listje tega drevesa je zdravilo narodom.« 

Naše življenje je pot, polna raznih upanj. Ta pot je dolga, a nekam vodi. 

Po Janezovem videnju v Razodetju vodi do drevesa življenja. Tako kot zgornji pregovor bo naše hrepenenje izpolnjeno, upanje pa nas ne bo razočaralo. 

Ta praznični čas poglej v prihodnost, ki ti jo je obljubil Bog, s pogledom na tega otroka, ki je končno prišel. Kaj vidiš? Samo dojenčka v zibelki? Ali pa mogoče lesene jasli ki držijo življenje samo in kažejo na največje drevo življenja? 

To je upanje. 

Upam, da ga vidiš. 

...

Molitev: 

Kristus, bodi moje upanje. Pomagaj mi, da te bom videl. Pomagaj mi pogledati. 

Vaja:
Nariši si zemljevid svojega življenja, začenši s svojim prvim upanjem. Napiši dovolj, da se boš spomnil, kako si se počutil, vendar ne premišljuj preveč. Ko prideš do konca, si napiši:    Upam, da se bo moje hrepenenje izpolnilo v Kristusu.
Zahvali se Bogu za načine, kako svojo obljubo že izpolnjuje.