Dosmrtna ljubezenSample

Vdihnita duhovno strast v vajin zakon!

»Poročen kot menih«

Ali ni res, da je veliko zakonskih prepirov posledica razočaranja nad našimi zakonci?
Želimo, da so nekaj, da nekaj naredijo ali opazijo naše trenutno stanje,
pa ga ne opazijo ali ne naredijo, kar bi želeli - in se smilimo sami sebi.
Res si želimo, da bi nas ljubili, kot nas ljubi Bog.

Pričakujemo, da bodo vedeli, kdaj smo imeli težak dan; vedeli, da lažemo,
ko rečemo: »Ne skrbi. Nič hudega.« Če bi nas imeli resnično radi,
bi nas poznali in to vedeli, kajne?

Ne potrebujemo nič posebnega. Naj samo vedo, da jih potrebujemo,
pa najsi bodo močni ali mehki, naj popustijo ali ostanejo trdni…
potrebujemo njihovo prisotnost ob naši strani,
želimo, da vzamejo njihovo vlogo zakonca resno.

Bodite iskreni: ali včasih ne mislite ali čutite tako?

In se zavedate, da je to nemogoče breme za človeškega zakonca, kajne?

Kaj pa, če bi iskal »meniško poroko«?
Kaj pa, če bi se odločil, da bom odvisen samo od Boga
in ne bom pričakoval ničesar od svojega zakonca,
ampak bom popolnoma odvisen od Boga za vse svoje potrebe,
vključno s čustvenimi potrebami in potrebami v odnosih?

Potem bom, namesto da bi zameril, česar moj zakonec ne naredi -
preobremenjen kot je (v dobrem smislu),
napolnjen s hvaležnostjo do njega namesto z zamero.

Ali se v zakonu ne dogaja ravno nasprotno?
Ko hodiš z nekom in on naredi nekaj lepega zate, pomisliš: Kako čudovito!
Če se poročite z njim in on ne doseže določenega praga dajanja daril, pomislite:
To je vse, kar mi je dal? Resno?

Zato si želim »meniško poroko«, z meniškim odnosom do sozakonca.
Tako ne pričakujem ničesar od njega, ker sem najprej odvisen od Boga,
in sem tako resnično hvaležen za vse,
s čimer me moj zakonec izbere blagosloviti.

Ali menite, da je vaš odnos poln hvaležnosti ali zamere?

Kako bi »meniška poroka« izboljšala vaš odnos z zakoncem?