On vidi, On ve, On skrbiSample

Že na samem začetku svojega evangelijskega poročila je Luka jasno izrazil svoj namen pisanja: »da spoznaš zanesljivost naukov, o katerih si bil poučen« (Lk 1,4). Teofil in drugi v prvi cerkvi so slišali in bili poučeni o stvareh, ki so se zgodile Jezusu in o tem, kar je storil. Luka je želel, da njegov prijatelj zagotovo ve, zato je napisal poročilo o tem, kdo je Jezus, ker je te stvari spremljal od začetka.

Luka v svojem evangeliju bralcem pokaže, kdo je Jezus. Razglaša Kristusovo božanstvo in Ga povzdiguje kot Božjega Sina. Prikazuje tudi človeško naravo Kristusa, Sina človekovega, popolnoma človeškega, a brez greha. Opisuje tudi Kristusovo mesijanstvo, da je res izpolnil vse, o čemer so govorili preroki, in je bil tisti, po katerem je prišlo odrešenje.

Kot Luka zaključi svoje pisanje, pokaže, kako je Jezus ukazal Svojim učencem, naj si zapomnijo te resnice, da bi tudi oni zagotovo vedeli, kdo je Jezus. Kristusove besede so zanesljive, ker so resnične. Vse, kar je Jezus rekel, da bo naredil, je naredil; izpolnil je besede Svetega pisma pisane o Njem. Na enak način, kot so Judje svojim otrokom posredovali besede prerokov o prihajajočem Mesiji, naj bi Jezusovi sledilci zdaj narodom oznanjali, kaj je ta Mesija storil.

Jezus je tisti, za katerega pravi, da je. Je zanesljiv in vreden zaupanja, prav taka pa je tudi Njegova Beseda. Imamo privilegij, da lahko beremo poročila o Jezusovem življenju, smrti in vstajenju, pa tudi sami smo priče tega, kar je storil v našem življenju. Tako kot je Luka povedal Teofilu, lahko – in moramo – drugim povedati, kdo je Jezus in kaj je storil. Tem stvarem smo priče. Oznanjujmo kesanje za odpuščanje grehov v Njegovem imenu vsem narodom.