On vidi, On ve, On skrbiSample

Ko je Jezus nadaljeval pot v Jeruzalem, je Svoje učence poučeval veliko o tem, kaj pomeni biti pravi učenec. Luka združuje te trenutke poučevanja s prispodobami in pripovedovanjem dogodkov kot primere, kako živeti te praktične nauke.

Jezus je dal tri izjave o tem, kako slediti Njemu glede na okolico: posvaril je Svoje učence, naj ne postavljajo kamna spotike pred kogar koli drugega, naročil je učencem, naj se medsebojno grajajo, če so grešili in naročil jim je, naj brezmejno odpuščajo. Jezus je dal tudi dve navodili o tem, kaj pomeni imeti odnos z Bogom: imeti pravo vero in imeti ponižnost služabnika.

Na poti v Jeruzalem so Jezus in Njegovi učenci šli mimo skupine desetih mož, ki so trpeli za gobavostjo. Tako kot mnogi ljudje, ki jih je Jezus ozdravil v Lukovem evangeliju, so bili ti moški izobčenci družbe, izgnani iz normalnega življenja zaradi svoje bolezni. Jezus je moškim rekel, naj se pokažejo duhovnikom in ko so bili na poti, so bili ozdravljeni. Luka vključuje te dogodke neposredno po Jezusovih navodilih o življenju kot pravi učenec, da bi Teofilu in njegovim poznejšim bralcem pokazal, kako lahko praktično živijo po Jezusovih navodilih.

Samo eden od desetih gobavcev se je vrnil, da bi se Jezusu zahvalil za to, kar je storil. Samo en človek je kazal pravo vero in ta vera ga je tudi duhovno ozdravila. Ta »vera v velikosti gorčičnega zrna« ni bila povezana s količino vere, temveč s kakovostjo. Ta človek morda ni imel veliko vere, toda tisto, kar je imel, je bilo pristno in čisto. Verjel je, da ga lahko Jezus ozdravi, nato pa je tudi razumel, da je to storil Jezus sam.

Med Svojim delovanjem je Jezus delal čudeže za mnoge bolne ljudi. Toda samo tisti, ki so imeli pristno vero v to, kdo je On in so verjeli, so našli večno življenje v Njem. Biti pravi Jezusov sledilec pomeni, da sledimo Njegovim zapovedim. Toda brez vere je nemogoče slediti tem zapovedim in hoditi z Njim. Prava vera priznava Jezusa za to kdo je: Mesija in Božji Sin.