Izbira Boga Namesto SvetaSample

Jakobovo največje dejanje vere se je zgodilo ob koncu njegovega življenja. Vedel je, da umira, zato je Jožefa prosil, naj mu obljubi, da ga bo pokopal v deželi njegovih očetov, deželi, ki jo je Bog obljubil, da bo dal svojim potomcem. Ko je blagoslovil Efrajima, Jožefovega drugorojenca, kot prvorojenca, je pokazal razumevanje Božjih načrtov in namenov v njegovem življenju.

Božje poti niso podobne našim. On ni vezan na kulturo ali rituale; On dela, kot hoče. Skozi celotno pripoved patriarhov je Bog nenehno izbral mlajšega sina, da bi podedoval blagoslov nad prvorojencem. V starodavni bližnjevzhodni kulturi je prvorojenec prejel blagoslov in dvojni delež dediščine od očeta. Vendar so Božje odločitve odvisne od Njegovih večnih namenov, ne rojstva ali kulturnih norm. Jakob je to razumel in ni dvomil v Božjo modrost, ko je blagoslovil Efrajima nad Manasejem. Podredil se je Božjemu navodilu in deloval v veri, ko je blagoslovil Jožefova sinova.

Jakobova dejanja v tem prizoru prikazujejo Božje nenehno delo v njegovem življenju. V prejšnjih dogodkih je Jakob ravnal goljufivo in samozanesljico. Do svojih žena in sinov je pokazal pasivne nagnjenosti in naklonjenost. Toda Bog ni nikoli prenehal delovati v Jakobu; nenehno ga je oblikoval samo po Svoji milosti. Po vseživljenjskem discipliniranju je Jakob lahko razločil Božjo voljo. Popolnoma je verjel, da bo Bog še naprej blagoslovil njegovo družino in jih vrnil v deželo, ki jim jo je Bog obljubil, da jim jo bo dal. Jakob se je naučil podrediti se Božjemu načrtu in njegova družina je bila za to blagoslovljena.

Kot bo naša vera dozorela, se bomo vedno bolj pripravljeni podrediti Božjim načrtom in namenom. Jakob je spoznal, da se Božja obljuba v njegovem življenju ne bo v celoti uresničila in bil je prepričan, da bo Bog po njegovi smrti še naprej zvest njegovi družini. Bog nikoli ni prenehal delovati v Jakobu in nikoli ne preneha delovati v nas. Nenehno nas oblikuje, da bi bili bolj podobni Njegovemu Sinu, nenehno nas zori in disciplinira, kot uresničuje Svoje namene. Ko rastemo v svoji veri, bomo postali bolj sposobni razločevati Božje načrte. Postali bomo bolj pripravljeni podrediti se Božjemu načrtu, ko bo ta drugačen od našega. S tem, ko priznavamo Božje blagoslove v preteklosti, povečujemo svojo vero v Njegovo sposobnost in pripravljenost, da nas bo Bog blagoslovil še naprej v prihodnosti. On je vedno zvest in se drži Svoje obljube.