Naša Sigurnost Za VečnostVzorec

V današnjem branju vidimo zadnje dogodke Jezusove javne službe. Jezus je zapustil Betanijo pet dni pred veliko nočjo, jutro po tem, ko Mu je Marija zlila olje na noge. Jezus je vedel, da Ga želijo farizeji in veliki duhovniki ubiti, vendar je vedel tudi, kaj mora storiti. Ko je Jezus vstopil v Jeruzalem, so Ga mnogi, ki so verjeli Vanj, hvalili in blagoslavljali, ko je vstopil v mesto.

Več ljudi je prišlo k Jezusu v Jeruzalem, ki so Ga želeli spoznati. Jezus je vedel, da je prišel Njegov čas in da ne bo več delal čudežev. Namesto tega je spet razložil pot do večnega življenja: verovati Vanj. Njegov namen je bil slaviti Očeta tako, da umre za grehe sveta, da bi imeli dostop do Boga in večnega življenja. Množica ni razumela, še vedno ni spoznala, da je Jezus prišel umret, ne vladat. V zadnjih urah Jezusovega javnega delovanja mnogi kljub vsem čudežnim znamenjem, ki jih je storil, še vedno niso želeli verjeti Vanj.

V Svojih zadnjih besedah množici je Jezus še enkrat razložil Svojo identiteto in namen ter vzpostavil Svojo avtoriteto. Jezus je učlovečeni Bog, Bog, ki je postal meso. Njegov namen je slaviti Boga. Ko verjamemo v Jezusa, verjamemo, da je Jezus Božji Sin in edina pot do večnega življenja, verjamemo v Očeta. On je Luč, ki odstranjuje temo in daje življenje.

To naj bi nas spomnilo na začetek Janezovega evangelija, kjer je Jezus predstavljen kot Luč sveta, pa tudi na Jezusovo trditev, da je Luč sveta. Ko ostanemo v Njem, smo osvobojeni teme greha. Medtem ko svet morda želi ostati v temi, verniki v Kristusa pripadajo luči. Svetloba prinaša življenje in brez Luči ne poznamo Boga.

Jezus je Luč sveta. Ko verjamemo Vanj, ne verjamemo le v Njegovo sporočilo in Njegovo pričevanje, ampak verjamemo Tistemu, ki Ga je poslal. Brez Njega ostajamo v temi. Prišel je, da nas reši iz te teme, da nas pripelje v luč.