Vera Iznad PopolnostiSample

Zadnji stavki v 22.  poglavju 1. Mojzesove knjige pričenjajo prehodni del zgodbe, ko se fokus z Abrahamovega življenja in vere, preusmeri na njegovega sina Izaka. V tem kratkem rodoslovju, smo opomnjeni na Nahorjeve potomce, prvotnega občinstva knjige. Prvo Mojzesovo knjigo je Mojzes napisal generaciji Izraelcev, ki bodo vstopili v Obljubljeno deželo. Potem ko so bili Izraelci osvobojeni suženjstva v Egiptu in so štirideset let tavali po puščavi, zaradi neposlušnosti, so bili končno pripravljeni prevzeti deželo, ki jo je Bog obljubil njihovemu predniku Abrahamu.

Ta vmesni del prehaja iz Abrahama k Izaku, saj opisuje, od kod je bila Izakova žena, Rebeka. Bila je iz družine Abrahamovega brata Nahorja in vidimo, kako se bo zapuščina Abrahamove družine nadaljevala s sinom Izakom. S širjenjem Nahorjeve družine, je Bog poskrbel, da se bo obljuba izpolnila po Izaku, ko Abrahama in Sare ne bo več.

Avtor Pisma Hebrejcem ponuja povzetek Abrahamovega življenja in vere. Ko prihajamo do konca Abrahamove zgodbe v 1. Mojzesovi knjigi, nam je v Hebrejcem 11 prikazana osvetlitev Abrahamove vere v Božjo obljubo. Čeprav je imel tako zmage kot napačne korake, se je Abraham vedno veselil Božje obljube. Medtem ko so bili nekateri njegovi koraki napačni, da bi ohranil obljubo, je Bog vedno nastopil kot junak zgodbe.

Vera je bila tisto, kar je Abraham lahko prenesel, kot zapuščino na sina Izaka, svojega ljubljenega sina, dediča obljube. Na enak način kot je moral Abraham verovati, da bo Bog izpolnil to, kar je obljubil, je tudi Izak moral verovati. Čeprav se je Izak soočal z drugačnimi okoliščinami kot Abraham, bomo prav tako videli, kako zelo je veroval in zaupal v svoje moči. Ne glede na napačne korake, sta Abraham in Izak verjela, da bosta prejela obljubo, ker sta verjela, da Bog izpolni dane obljube.

Molitev

Bog Oče, vem, da vidiš vse podrobnosti mojega življenja. Odpusti mi, ko moja vera ni uprta le Nate. Vem, da mi samo Ti lahko gradiš dobro prihodnost. Zahvaljujem se Ti za primere vere, ne popolnost. Amen.