V začetkuVzorec

Bog se je spomnil Noeta. On zagotovo ni pozabil nanj in na njegovo družino, ko so bili v ladji. Kaj bi to lahko pomenilo, da se ga je spomnil? Ko se je Bog spomnil Noeta je to pomenilo, da se je Njegovo dejanje spremenilo. Bog ga ni pozabil, le v Svojem spominu je spremenil dejanje. Ko se je spomnil Noeta, je začel zapirati poplavljene vode. Voda se je začela umikati in zemlja se je začela izsuševati.

Sredi globalne poplave se je Bog spomnil Noeta. On je povzročil, da so se vode umaknile, da bi lahko Noe in njegova družina spet živeli na zemlji. Vodil in nadzoroval je to poplavo, kot ima nadzor nad poplavami, v dobesednem ali metaforičnem pomenu, še danes.

Hebrejska beseda uporabljena za zajemanje vode v Psalmu 29, je ista beseda, ki je uporabljena v 1. Mojzesovi knjigi 8. Če je bil Bog kralj tiste poplave, ki je uničila vse življenje na zemlji, potem je zagotovo tudi kralj tvoje poplave. Ustoličen je nad zajetimi vodami tvojih čustev, tvoje osamljenosti, katastrofe, strahu, potreb in bolečine. Ko pride poplava, se lahko spomnimo Njegovega glasu. Ne glede na moč ali prostornino vode je Bog Kralj. On je ustoličen nad vodami. Ustoličen je nad vsem.

Bog se spominja Svojega ljudstva. Odzove se mu, ko Ga potrebujejo. Ko kličemo k Njemu, On ne samo sliši, ampak nam tudi odgovori. On deluje v skladu z Njegovim značajem. On je zvest, ne samo v poslušanju, ampak tudi v Svojem odzivu. Bog, ki se je spomnil Noeta, se spominja tebe in mene. Bog, ki je ukazal, da se vode umaknejo, danes deluje v tvojem življenju. On je večni Kralj.

Molitev

Bog, v Svojem velikem sočutju se me spomni. Danes potrebujem ploho Tvoje dobrote in sočutja. Verjamem, da si ustoličen nad vsemi poplavami, s katerimi se srečujem. Verjamem, da si zvest in odziven v poslušanju moje molitve. Hvala, ker se me spominjaš. Amen.