Železo se brusi z železom: mentorstvo v Stari zavezi po modelu »Iz življenja v življenje«®Sample

Četrti dan: David in Jonatan

Obojestransko prijateljstvo med Davidom in Jonatanom nam ponuja še en primer mentorstva po modelu »iz življenja v življenje«. 

Kralj Savel je bil prvi kralj Izraela in Jonatan je bil njegov sin. Svojim ponižnim začetkom navkljub je Savel počasi začel zapostavljati Boga in graditi svojo dinastijo. Del te dinastije je želel zagotoviti, da bo Jonatan prestolonaslednik.

A to ni bil Božji načrt. Namesto tega je Bog vodil preroka Samuela, da je mazilil mladega pastirčka Davida kot Savlovega naslednika. David je bil mož »po Božjem srcu«. Na žalost je bil kralj Savel vse prej kot to. Iz čistega ljubosumja je neizprosno preganjal Davida z namenom, da ga ubije in tako Jonatanu tlakuje pot do prestola in kraljevskega nasledstva. (glej 1 Samuel 1–31) 

Sredi vsega tega kaosa se je zgodilo nekaj skoraj neverjetnega. David in Jonatan sta postala sorodni duši: »Jonatanova duša se je združila z Davidovo dušo in Jonatan ga je vzljubil kakor svojo dušo.« Ni bilo ne tekmovalnosti in ne skrbi, da bi kdo škodljivo vplival na prijateljstvo; oba sta se zavezala biti tam drug za drugega ne glede na ceno. 

Klic za takšne vzajemne koristne odnose vidimo skozi celotno Sveto pismo. Še posebej odseva v dveh pregovorih: »Kdor ima mnogo prijateljev, se mora izpriditi, toda obstaja prijatelj, ki je bolj vdan kakor brat« in »Železo se brusi z železom, človek brusi svojega bližnjega.« (Pregovori 18,24; 27,17) 

Prijateljstvo med Davidom in Jonatanom nas uči, kako pomemben je tisti, ki človeku resnično »krije hrbet«. Prav zares, kot bi zapisal Davidov sin Salomon, dva sta res boljša od enega (Pridigar 4,9–12) in z Bogom v odnosu se »trojna vrvica ne pretrga hitro.« (12. vrstica).