Zadnje spodbude: Bralni načrt za veliki tedenSample

Vstajenje

Danes ne praznujemo samo Jezusove smrti na križu, pač pa praznujemo njegovo vstajenje od mrtvih! Kar je bilo namenjeno kaznovanju in utišanju (Jezusova smrt na križu), je postalo naše odrešenje, saj ga niti grob ni mogel zadržati.

Preberi Jn 20,1–29.

Živ je. Ni mrtev. Se še komu to zdi noro? Še včeraj je bil mrtev, zavit v povoje in zaprt v grobnici.

Tu se krščanstvo od dobrih idej nekega učitelja preobrazi v vero, ki spreminja življenje. Če bi bilo Jezusovo življenje namenjeno samo poučevanju, ljubezni do ljudi in zdravljenju bolnih, bi se ga spominjali zgolj po teh stvareh. Toda zgodila se je veliko večja stvar. Ves svet se je spremenil, ker On ni ostal mrtev. Kar je rekel in kar so preroki napovedali, se je vse uresničilo, postalo resničnost! Jezus je vstal od mrtvih, da bi nam odvzel prekletstvo greha!

Zdi se noro, kajne? Če počivamo v lastnih zmožnostih dojemanja, tega nikakor ne moremo razumeti. Pavel nas v 1 Kor 2,5 spodbuja »da bi vaša vera ne slonela na človeški modrosti, ampak na Božji moči.«

S človeškega vidika je to, da je Jezus umrl na križu, vstal od mrtvih in je bilo vse človeštvo odrešeno teže greha, norost. Toda Bog. (Obožujem ti dve besedi.) Naš Bog ni bil zgolj kakršen koli človek, ki je umrl na križu. Bil je Jezus — v celoti Bog in človek. Če bi bil samo človek, potem bi bila njegova smrt na križu le izguba izjemnega učitelja in zagovornika revnih in bolnih.

Ni bil le človek; tudi on je bil pravi Bog — Njegov sin!

Zaradi tega velika noč pomeni več kot nek kulturni običaj, ki smo ga ljudje ustvarili. Jezus je umrl za tebe, vendar je zate tudi vstal. Ni samo plačal kazni za naše grehe; prišel je, da nam prinese novo življenje!

To je storil Kristus, če se odločimo verovati v križ in prazen grob: »Ako je torej kdo v Kristusu, je novo stvarjenje: staro je prešlo, glejte, nastalo je novo.« (2 Kor 5,17)