Dobrota, ki jo prejema otrok

Božja dobrotljivost priteka v naše življenje tako naravno, kot priteka očetova dobrota v življenja njegovih otrok. (In prav On je najbolj vzvišena podoba Očeta, ki si jo lahko sploh predstavljamo ali zamislimo.) Bog te ljubi. Ima te za svojega otroka in kot del Njegove rodbine in Njegove družine si deležen tudi Njegovega blagoslova.

Ne misli, da se moraš ljudem opravičevati ali utemeljevati Božjo dobroto tistim, ki morda ne razumejo ali se ne strinjajo. Vedno se pojavijo tudi taki ljudje, ki čakajo na priliko, da bi kritizirali tvoj uspeh ali ignorirali Božji blagoslov, ki si ga prejel ob pravem času, in to le zato, ker so čutili, da bi si ga nekdo drug zaslužil bolj kot ti. Če si kdaj pomislil/-a, da si nekdo ne zasluži Božje dobrote, ki jo je prejel (in najbrž se je to že vsakomur kdaj zgodilo …), se verjetno nisi motil/-a! Vendar je to trenutek streznitve za prav vsakega od nas – če hočemo sprejeti v svoje življenje Božjo dobroto, ki si jo ne zaslužimo, jo prav tako ne moremo zavidati nekomu drugemu.

Ko bomo razumeli, da je dobrota odraz Božje milosti, bomo šele začeli doumevati, da je, tako kot milost, tudi dobrota, ki jo prejemamo, nesorazmerna s tem, kar si dejansko zaslužimo.

Premisli: Kateri so tisti trenutki v tvojem življenju, ko ti je Bog izkazal nepričakovano ali nezasluženo dobroto?

MOLI: Bog, hvala, ker si moj Oče. Ne glede na to, kakšen je bil do mene moj zemeljski oče, mi ti izkazuješ neizmerno dobroto. Vem, da me boš z njo blagoslavljal tudi v prihodnje. Danes me nauči, da sprejmem dobroto, ki si mi jo namenil kot svojemu otroku in članu svoje družine. V imenu Jezusa Kristusa. Amen.