Živo upanje: odštevanje do velike nočiSample

»Zakaj si me zapustil?«

Predstavljaj si, da gledaš Jezusa, kako visi na križu. Zadiha lahko le, ko se dvigne na žebljih, ki prebadajo njegova zapestja in gležnje. 

Ko se dan bliža koncu, zbere še zadnjo trohico moči, da se lahko še enkrat dvigne, tokrat s krikom: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« 

Če smo iskreni, si moramo priznati, da smo gotovo že izkusili trenutek, ko smo rekli Bogu, »Kje si Ti v tem? Zakaj si me zapustil?« 

Kako naj se odzovemo, ko smo izgubljeni v trenutkih osamljenosti, strahu in zapuščenosti? 

Besede, ki jih je Jezus izrekel na križu, so pravzaprav povzete iz Psalma 22. To je žalostinka, ki jo je preroško napisal kralj David. V mnogočem vsebina psalma govori o Jezusu, hkrati pa nam vsem ponuja navodilo, tri korake za trenutke, ko smo osamljeni: 

1. Iskreno priznaj Bogu, kako se počutiš.

Medsebojni odnos se začne z iskrenostjo. Če imaš občutek, da te je Bog zapustil, mu to povej. Postavi mu svoja vprašanja in pripravi ter odpri svoje srce za Njegove odgovore. 

2. Vseeno slávi Boga.

Naša občutja ne spremenijo dejstva, da je Bog vreden, da ga častimo. Velikokrat se celo izkaže, da preko čaščenja odkrijemo rešitev naših skrbi. Ko se osredotočamo na to, kdo Bog je, se naš pogled sčasoma spremeni, četudi se okoliščine ne.

3. Boga spomni na njegove obljube.

V Psalmu 22 David venomer pravi Bogu, »Vem, kdo si. In ker si vedno zvest svojemu značaju, me odreši, kot si odrešil svoje ljudstvo v prejšnjih časih.« S tem, ko spomnimo Boga na njegove obljube, to ni le dejanje naše vere, ampak tudi nam prikliče v spomin zvestobo Božjega značaja. 

Najbolj dokončno se je Božja zvestoba poosebila pri Jezusu na križu. Jezus je po lastni volji osamljen trpel na križu, da bi lahko mi imeli večno prijateljstvo z Bogom. Jezus je izpolnitev prerokbe iz Psalma 22. In ker je On pretrpel ločitev od Boga, je nam ni nikoli treba. 

Vzemi si trenutek za razmislek o Jezusovi največji žrtvi zate. 

Molitev: Jezus, hvala Ti, da si me rešil pred tem, da bi bil večno ločen od Tebe. Ker si Ti prostovoljno vzdržal ločitev od Tvojega Očeta, je meni nikoli ne bo potrebno. Pomagaj mi danes, da se ustavim in posvetim razmišljanju o veličini Tvoje žrtve in Te počastim s slavo, ki si jo zaslužiš. Ne glede na to, kako se počutim, karkoli že čutim, si Ti vedno vreden mojega slavljenja. Zato Ti želim dati danes slavo! V Jezusovem imenu, amen.