Mama potrebuje priložnost za nov začetekSample

Ponastavitev

Živo se spominjam dneva, ko smo se vrnili z izleta, ki je bil nekoliko bolj divji kot običajno. Ni mi bilo jasno, zakaj so bili otroci tisti dan še bolj živahni, ko pa že tako ali tako kar prekipevajo od energije. In čeprav je lepo, da se otroci med seboj razumejo, zna biti zelo hudo, ko se zarotijo ​​proti tebi in začnejo drug drugega hujskati. Ta dan se je zgodilo točno to. Eden izmed njih je začel povzročati težave in ko sem se ravno obrnila, da bi ga umirila, je za mano že norel drugi. Počutila sem se kot v kletki, polni opic ... in to brez kletke!

Takrat se mi je posvetilo. Če bi se radi obnašali kot divje živali, pa se dajmo. »Ustavite se!« sem rekla odločno. »Vsi zmrznite!« Pri tem sem v skrivljenem položaju obstala na mestu tudi jaz. Otroci niso točno vedeli, kaj naj storijo. Starejši so obstali popolnoma mirno, mali pa so utihnili. »Dobro, naredili bomo naslednje,« sem zaklicala. »To je živalski vrt in vi ste opice. Pripravljeni, pozor, zdaj!« Po kuhinji sem začela skakati kot pavijan, ki je zaužil kofein. Za seboj sem vlekla noge in pri tem oponašala opičje zvoke in njihovo hojo, se praskala pod pazduhami ter se zibala sem in tja.

Otroci so šokirani obstali kot vkopani. Potem sem predlagala naslednjo žival: »Bodimo levi!« in začela oponašati leva. Začeli so se vključevati v igro. Enega za drugim sem klicala po imenu in jim dodeljevala vloge: »Ti si kača!« in »Ti bodi raca!« (Ni me skrbelo, da te živali dejansko sploh ne gredo skupaj.) Naslednjih pet minut smo se igrali živalski vrt in igro končali kot morski psi, ki divje jedo ob mizi (Zlate ribice, seveda! Kaj drugega pa bi morski psi jedli?).

Tako sem se ponastavila. Pritisnila sem na svoj gumb in spremenila tok dogajanja. Nisem kričala, bila razočarana ali si želela, da bi bilo moje življenje drugačno. Samo preusmerila sem njihovo energijo in začela znova. Pa še zabavno je bilo!