Kako najti mirSample

Živeti brez obžalovanja

Spomnim se, da sem nekoč počasi spustil slušalko, globoko vzdihnil in nato rekel: »No ... pa se je zgodilo.« 

Glas na drugi strani telefona je bil odvetnik, ki me je obvestil, da je moja žena vložila zahtevo za ločitev. 

Že leta sem živel s temi grožnjami. A sem bil kljub temu osupel nad novico, ki sem jo prejel. 

V dnevih ki so sledili, mi je srce in um preplavljalo veliko različnih čustev in misli. Ločitve si nisem želel. Vse bi naredil, da do ločitve ne bi prišlo. Nisem vedel, komu naj se zaupam, ali kako naj to povem. Vedel sem, da bom sčasoma moral povedati celotni cerkvi, ki sem jo vodil, a nisem imela nobenega zagotovila o tem, kako se bo občestvo odzvalo. Edina gotovost je bil pritisk zaradi pridige, ki sem jo moral pripraviti za naslednjo nedeljo.

Čeprav so mi misli delovale sto na uro, sem bil popolnoma prepričan samo o naslednjem: 

· Boga stvari, ki so se mi dogajale, niso presenečale.

· Bog ima moje življenje pod nadzorom. On dovoljuje, da se mi to dogaja samo zato, ker je to del njegovega načrta.

· Obljubil je, da me ne bo nikoli zapustil ali pustil na cedilu. Obljubil je, da bo ob meni na vsakem koraku, zatorej se bo prav vse obrnilo zgolj v moje dobro, če mu bom le še naprej popolnoma zaupal.

Aktualna dogajanja so v meni povzročila nemir. Nespremenljiva resnica o Bogu pa mi je prinašala mir.

Skoraj osem let po odvetnikovem telefonskem klicu je bila ločitev, ki jo je moja žena zahtevala, zakonito odobrena.

V teh letih so mi ljudje govorili: »Zagotovo obžaluješ izgubo zakona … da ti ni uspelo rešitev zakonske zveze … da so spodletela vsa tvoja prizadevanja za spravo.«

Moj zunanji odziv je bila večinokrat tišina. Moj resnični, notranji odziv na takšne komentarje pa je bil: Žalosten ja, obžalujem ne. 

Čeprav sem port, da se je moj zakon končal z ločitvijo, trajnega obžalovanja ne občutim. Zakaj? Ker obžalovanje temelji na nerazrešeni krivdi. Moje življenje je v miru z Bogom, zato obžalovanje in krivda nista del mojega življenja.

Ugotovil sem, da je najboljši način za življenje brez obžalovanja ta, da ohranjam mirno vest. Tudi ti se odloči, da boš živeli tako, da se boš v vseh nalogah in odnosih trudili po svojih najboljših močeh ter prizadevali živeti kar se da pobožno. Odloči se, da boš zaupal Bogu navsakempodročju svojega življenja, ne le pri enostavnih odločitvah. Odloči se, da ga boš ubogal in spoštoval njegove zapovedi. Odloči se odpuščati drugim. In hodi po poti, ki ti jo Bog razodeva.

Čeprav nihče ne more storiti vsega tega v svoji moči, pa se lahko od vseh oblik skušnjave obrnemo k iskanju miru s seboj in drugimi, ko v nas prebiva Sveti Duh. Na ta način bomo lahko tudi nadaljevali z dobrimi deli, ki jih Bog po nas izvršuje.