Vsak korak je lahko prihod na ciljSample

Nekoč

Vsaka dobra zgodba se začne z »nekoč«. To je tudi način, kako kristjani gledamo na vprašanje »Ali je moje življenje pomembno?«. V zgodbi je bistven vsak lik. Vsak človek je pomemben. Zato rečemo »nekoč« in temu sledimo s svojo vero in dvomom, poslušnostjo in neposlušnostjo, slavljenjem in ravnodušnostjo. Vse to in še veliko več je del zgodbe – zgodbe, ki nekaj pomeni. 

Ne govorijo vse zgodbe o junakih. Tudi niso vse zgodbe epske pustolovščine. Resda imamo junaške zgodbe – tiste o Jožefu in Mojzesu ter Davidu in Pavlu. Obstajajo pa tudi zgodbe, kot je zgodba o Naomi, Ruti in Boazu. V tej zgodbi je dogajanje zelo vsakdanje. Toda tudi ta vsakdanja dejanja – preseljevanje, zvestoba Rute do Naomi, prijaznost Boaza do Rute, pozornost do postave – vse te podrobnosti so del zgodbe, ki je uvod v veliko Božjo zgodbo odrešenja. Zgodba, ki nekaj pomeni – in ki pomeni vse. 

Naomi je vstopila v zgodbo s tožbo. Izkusila je izgubo in se grenko pritoževala nad njo. Pripovedovalec je njeno nesrečo vzel resno in jo oblikoval v tožbo zoper Boga. V teh vrsticah je Naomi predstavljena kot tožnica Boga. Tak način tožbe v skorajda pravniški obliki je uporabljal tudi Jeremija, ki je vodil tožbo med Bogom in ljudstvom. Zbral je pritožbe ljudi in jih oblikoval v tožbo proti Bogu z očitkom, da ni pravičen in ne pošten. 

Čeprav se zdi brezbožno, celo bogokletno, da se tako pogovarjamo z Bogom, je to očitno svetopisemsko. Ko poslušamo pritožbe drug drugega in jih oblikujemo proti Bogu, drug drugemu pomagamo vstopiti v zgodbo. Ni nam treba vedno biti na strani Boga in ga braniti. Včasih je naše svetopisemsko stališče na strani tožnika. S tem, ko pripovedovalec vzame Naomijino pritožbo resno, je ne zavrne, ne omili in ne poduhovi, Naomi postane del zgodbe. Praznina njenega življenja se vtke v zaplet in s tem v priložnost, da se pokaže Božja previdnost. 

Ali se obotavljaš, da bi izrazil svoje tožbe Bogu? Kako bi te lahko Naomijina zgodba vodila k bolj odkritemu pogovoru z Njim?