Usvtarjanje prostora za BogaSample

Gostoljubje 

Gostoljubje ustvarja prostor za ljudi, da so z nami in da postanejo del skupnosti, da so lahko to, kar so in da postajajo vedno bolj podobni Kristusu. V Svetem pismu so tujci ljudje, ki živijo v družbi, ki ni njihova. Beseda »tujci« je prevedena tudi kot »neznanci«, »tujerodci«, »prišleki« idr. Tujci so ljudje, ki se še niso asimilirali v našo skupnost, gostoljubnost pa nam pomaga, da jim naredimo prostor.

V 3 Mz je Bog svojemu ljudstvu zapovedal, naj s tujci ravna gostoljubno. Izvrševanje tega ukaza poteka postopoma, začne se s tem, da z njimi ne ravnamo grdo, nato jih sprejmemo za svoje in jih končno ljubimo kot same sebe. Božja zapoved je, da neznance in tujce ljubimo, kot bi ljubili svoje družine.

Pomisli tudi na Jezusov nauk o ljubezni do bližnjih. V Lk 10,25–37 je poznavalec postave Jezusa vprašal: »Kdo je moj bližnji?« Da bi ponazoril, kaj pomeni ljubiti druge kot svojo družino, je Jezus odgovoril s priliko o usmiljenem Samarijanu. Skozi to prispodobo postane jasno, da je naš bližnji vsak, še posebej tisti, ki potrebuje evangelij.

Ko je Jezus povedal to priliko, je pripovedoval svojo zgodbo. Zgodbo o tem, kako je vstopil v svet človeškega trpljenja, bolečine in greha ter kako nas je nato zapustil in umrl. Zgodbo o tem, kako nas je dvignil, odpeljal na varno, poplačal naše dolgove in ozdravil naše rane. Gostoljubje in ljubezen do tujca sta jedro modrega načina življenja, ker je bistvo Kristusovega namena in strasti. To nas pripelje do tretjega vidika gostoljubja: ljubiti, kot smo ljubljeni mi sami. 

Če bi rad izvedel kaj več o svetopisemskem razmišljanju ustvarjanja prostora za Boga, klikni tukaj.