Luka 9
9
Jezus razpošlje dvanajstere
(Mt 10,5–15; Mr 6,7–13)
1Poklical je k sebi dvanajstere ter jim dal moč in oblast nad vsemi demoni in za ozdravljanje bolezni. 2Poslal jih je oznanjat Božje kraljestvo in ozdravljat bolnike. 3Rekel jim je: »Ničesar ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne denarja; tudi ne imejte dveh oblek. 4V katero koli hišo stopite, ostanite tam in od tam pojdite dalje. 5In kjer vas ne sprejmejo, si otresite prah z nog, ko odidete iz tistega kraja, v pričevanje proti njim.« 6Razšli so se in hodili od vasi do vasi ter povsod oznanjali evangelij in ozdravljali.
Herodova zbeganost
(Mt 14,1–12; Mr 6,14–29)
7Herod, četrtni oblastnik, je slišal, kaj vse se je zgodilo, in je bil zbegan, kajti nekateri so govorili: »Janez je bil obujen od mrtvih;« 8drugi: »Elija se je pojavil;« in spet drugi: »Eden od starodavnih prerokov je vstal.« 9Herod je rekel: »Janeza sem jaz dal obglaviti; kdo pa je ta, o katerem slišim take reči?« In prizadeval si je, da bi ga videl.
Jezus nasiti pet tisoč mož
(Mt 14,13–21; Mr 6,30–44; Jn 6,1–14)
10Apostoli so se vrnili in mu pripovedovali o vsem, kar so storili. Vzel jih je s seboj in se umaknil sam zase proti mestu, ki se imenuje Betsajda. 11Ko so množice to izvedele, so šle za njim. Sprejel jih je in jim govoril o Božjem kraljestvu ter ozdravljal vse, ki so bili potrebni ozdravljenja. 12Medtem se je dan začel nagibati. Pristopili so dvanajsteri in mu rekli: »Odpústi množico, naj gre v bližnje vasi in zaselke, da prenoči in si najde živeža; tukaj smo na pustem kraju.« 13Dejal jim je: »Dajte jim vi jesti!« Oni pa so rekli: »Nimamo več kot pet hlebov in dve ribi, razen če gremo in kupimo hrano za vse to ljudstvo.« 14Bilo pa je okoli pet tisoč mož. Dejal je svojim učencem: »Posedite jih v skupinah približno po petdeset.« 15Storili so tako in vse posedli. 16Tedaj je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, jih blagoslovil, razlomil in dajal učencem, da so jih delili med množico. 17Vsi so jedli in se nasitili. Pobrali so, kar jim je ostalo, in tega je bilo za dvanajst košar koščkov.
Peter izpove vero
(Mt 16,13–19; Mr 8,27–29)
18Ko je nekoč na samem molil, so bili z njim učenci in vprašal jih je: »Kaj pravijo množice, kdo sem?« 19Odgovorili so: »Janez Krstnik, drugi: Elija, spet drugi pa, da je vstal eden od starodavnih prerokov.« 20Nato jim je rekel: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter je odgovoril: »Božji Maziljenec.«#Ali Mesija, Kristus.
Jezus prvič napove svojo smrt in vstajenje
(Mt 16,20–28; Mr 8,30–9,1)
21Strogo jim je prepovedal, da bi to komu pripovedovali. 22Rekel je: »Sin človekov mora veliko pretrpeti. Starešine ljudstva, véliki duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli in umorili, in tretji dan bo obujen.« 23Vsem pa je govoril: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. 24Kdor namreč hoče svoje življenje#Db. svojo dušo. rešiti, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje#Db. svojo dušo. zaradi mene, ga bo rešil. 25Kaj namreč pomaga človeku, če si ves svet pridobi, sebe pa pogubi ali zapravi? 26Kdor se sramuje mene ali mojih besed,#Različica mojih (učencev). se ga bo sramoval Sin človekov, ko bo prišel v svojem veličastvu in veličastvu Očeta in svetih angelov. 27Resnično, povem vam: Nekateri od tukaj stoječih res ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Božjega kraljestva.«
Jezusova spremenitev
(Mt 17,1–8; Mr 9,2–8)
28Nekako osem dni po teh besedah je vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro molit. 29Medtem ko je molil, se je videz njegovega obličja spremenil in njegova oblačila so belo sijala. 30In glej, dva moža sta se pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elija. 31Prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovem izhodu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu. 32Petra in ona dva, ki sta bila z njim, pa je premagal spanec. Ko#Ali Ker. so se zdramili, so videli njegovo veličastvo in ona dva moža, ki sta stala ob njem. 33In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj govori. 34Medtem ko je to govoril, pa se je naredil oblak in jih obsenčil, in ko so šli v oblak, jih je obšla groza. 35Iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec,#Različica Ljubljeni. njega poslušajte!« 36In ko se je ta glas zaslišal, je bil Jezus sam. Oni pa so molčali in tiste dni niso nikomur povedali, kaj so videli.
Jezus ozdravi božjastnega dečka
(Mt 17,14–18; Mr 9,14–27)
37Ko so šli naslednji dan z gore, mu je prišla naproti velika množica. 38Neki mož iz množice je zavpil: »Učitelj, prosim te, ozri se na mojega sina, ker je moj edinec! 39Glej, neki duh ga napada, in nenadoma vpije. Stresa ga, da se peni, in ga le stežka zapusti, tako da ga do kraja stre. 40Prosil sem tvoje učence, da bi ga izgnali, pa ga niso mogli.« 41Jezus je odgovoril: »O neverni in pokvarjeni rod! Do kdaj bom pri vas in vas prenašal? Privedi sina sèm!« 42Medtem ko je prihajal, ga je demon vrgel in stresel. Jezus je zapretil nečistemu duhu, dečka ozdravil in ga izročil očetu. 43Vsi so strmeli nad Božjo veličino.
Jezus drugič napove svoje trpljenje
(Mt 17,22–23; Mr 9,30–32)
Ko so se vsi čudili temu, kar je delal, je rekel svojim učencem: 44»Dobro prisluhnite tem besedam. Sin človekov bo namreč izročen v človeške roke.« 45Oni pa niso razumeli te besede; bila jim je prikrita, da je niso zaznali, vendar so se ga o tej besedi bali vprašati.
Kdo je največji
(Mt 18,1–5; Mr 9,33–37)
46Vanje je prišla misel, kateri izmed njih je največji. 47Jezus pa je poznal misli njihovih src. Vzel je otroka, ga postavil poleg sebe 48in jim rekel: »Kdor sprejme tega otroka v mojem imenu, mene sprejme, in kdor mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor je namreč med vami vsemi najmanjši, ta je velik.«
Kdor ni proti vam, je za vas
(Mr 9,38–40)
49Janez je odgovoril: »Učenik,#Db. Predstojnik, Nadrejeni. nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal demone, in smo mu branili, ker ne hodi z nami.« 50Jezus pa mu je rekel: »Ne branite! Kdor namreč ni proti vam, je za vas.«
Jezus na poti v Jeruzalem
Samarijska vas noče sprejeti Jezusa
51Ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil vzet v nebesa,#Db. vzet gor. se je tudi sam trdno odločil iti v Jeruzalem. 52Pred seboj je poslal svoje glasnike, ki so spotoma prišli v neko samarijsko vas, da bi vse pripravili zanj; 53vendar ga tam niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem. 54Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?«#Nekateri rkp. dodajajo kakor je storil tudi Elija. 55Jezus se je obrnil k njima in ju pograjal.#Nekateri rkp. dodajajo in jima rekel: »Ne vesta, kakšnega duha sta. 56 Sin človekov ni prišel pogubit človeških duš (ali življenj), ampak jih rešit.« 56Nato so odpotovali v drugo vas.
Rad bi hodil za Jezusom
(Mt 8,19–22)
57Ko so potovali, mu je med potjo nekdo rekel: »Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« 58Jezus pa mu je dejal: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« 59Nekomu drugemu pa je rekel: »Hôdi za menoj!« A ta je dejal: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.«#Ali skrbim za očeta do njegove smrti. 60Rekel mu je: »Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo!« 61Spet drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod, a dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« 62Jezus pa mu je dejal: »Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.«
Currently Selected:
Luka 9: SSP
Označeno
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
