Logotip YouVersion
Search Icon

Luka 7

7
Jezus ozdravi stotnikovega služabnika
(Mt 8,5–13; Jn 4,43–54)
1Potem ko je končal vse svoje besede pred ljudstvom, ki ga je poslušalo, je prišel v Kafarnáum. 2Neki stotnik pa je imel na smrt bolnega služabnika, ki mu je bil zelo drag. 3Ko je slišal za Jezusa, je poslal k njemu judovske starešine s prošnjo, da bi prišel in rešil njegovega služabnika. 4Prišli so k Jezusu in ga vneto prosili: »Vreden je, da mu to storiš. 5Rad ima naš narod in shodnico nam je sam sezidal.« 6Jezus je šel z njimi. Ko ni bil več daleč od hiše, je stotnik poslal prijatelje s sporočilom: »Gospod, ne trudi se! Nisem namreč vreden, da prideš pod mojo streho. 7Zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi prišel k tebi, ampak reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen. 8Kajti tudi sam sem postavljen pod oblast in imam vojake pod seboj in rečem temu: ›Pojdi‹ in gre; in drugemu: ›Pridi‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stôri to‹ in stori.« 9Ko je Jezus to slišal, se je začudil nad njim. Obrnil se je k množici, ki ga je spremljala, in rekel: »Povem vam: Niti v Izraelu nisem našel tolikšne vere.« 10In ko so se poslanci vrnili domov, so našli služabnika zdravega.
Jezus obudi mladeniča v Nainu
11Nato#Različica Naslednji dan. se je napotil v mesto, ki se imenuje Nain. Z njim so šli njegovi učenci in velika množica. 12Prav tedaj, ko se je približal mestnim vratom, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova. Spremljala jo je precej velika množica iz mesta. 13Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila in ji je rekel: »Ne jokaj!« 14Pristopil je in se dotaknil nosil. Tisti, ki so nosili, so se ustavili in rekel je: »Mladenič, rečem ti: Vstani!« 15Mrtvi se je vzdignil in začel govoriti; in Jezus#Dodano. ga je dal njegovi materi. 16Vse je obšel strah in slavili so Boga ter govorili: »Velik prerok je vstal med nami« in »Bog je obiskal svoje ljudstvo.« 17Ta glas o njem se je razširil po vsej Judeji in vsej okolici.
Poslanci Janeza Krstnika
(Mt 11,2–19)
18Janezu so njegovi učenci pripovedovali o vsem tem; Janez pa je poklical k sebi dva izmed njih 19ter ju poslal h Gospodu z vprašanjem: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« 20Ko sta moža prišla k Jezusu, sta rekla: »Janez Krstnik naju je poslal k tebi z vprašanjem: ›Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?‹« 21Prav tisti čas je Jezus veliko ljudi ozdravil bolezni, nadlog in zlih duhov ter milostno naklonil mnogim slepim, da so videli. 22Odgovoril jima je: »Pojdita in sporočita Janezu, kar sta videla in slišala: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi#Beseda označuje več vrst kožnih bolezni, ki so povzročale obredno nečistost. so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, ubogim se oznanja evangelij; 23in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.« 24Ko sta Janezova poslanca odšla, je začel množicam govoriti o Janezu: »Kaj ste šli gledat v puščavo? Trst, ki ga veter maje? 25Kaj vendar ste šli gledat? Človeka, oblečenega v mehka oblačila? Glejte, taki, ki se sijajno oblačijo in razkošno živijo, bivajo v kraljevskih palačah. 26Kaj ste torej šli gledat? Preroka? Da, povem vam, več kot preroka. 27Ta je, o katerem je pisano:
Glej, pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem,
ki bo pripravil tvojo pot pred teboj.
28Povem vam: Med rojenimi od žená ni večjega od Janeza Krstnika, vendar je najmanjši v Božjem kraljestvu večji od njega.#Nekateri razlagalci menijo, da se Jezusove besede končajo tukaj in se nadaljujejo v v. 31. 29Vse ljudstvo, ki ga je slišalo, in tudi cestninarji so priznali Božjo pravičnost,#Db. so opravičili Boga. kajti dali so se krstiti z Janezovim krstom. 30Farizeji in učitelji postave pa so se uprli namenu, ki ga je imel Bog z njimi, kajti niso se mu dali krstiti.
31S kom naj torej primerjam ljudi tega rodu? Komu so podobni? 32Podobni so otrokom, ki posedajo na trgu in kličejo drug drugemu:
›Piskali smo vam, pa niste plesali;
peli smo žalostinko, pa niste jokali.‹
33Prišel je namreč Janez Krstnik, ki ne jé kruha in ne pije vina, pa pravite: ›Demona ima.‹ 34Prišel je Sin človekov, ki jé in pije, pa pravite: ›Glej, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov.‹ 35In modrost je bila opravičena po vseh svojih otrocih.«
Grešnici je odpuščeno
36Nekdo izmed farizejev ga je prosil, naj jé z njim. Ko je stopil v farizejevo hišo, je sédel za mizo. 37In glej, ko je neka žena, ki je bila v mestu grešnica, izvedela, da je v farizejevi hiši pri mizi, je prinesla alabastrno posodo dišavnega olja 38in vsa objokana od zadaj stopila k njegovim nogam ter mu jih začela močiti s solzami. Brisala mu je noge z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem. 39Ko je to videl farizej, ki ga je povabil, je sam pri sebi dejal: »Ko bi bil ta prerok, bi vedel, kdo je ženska, ki se ga dotika, in kakšna je; vedel bi, da je grešnica.« 40In Jezus mu je odgovoril: »Simon, nekaj ti moram povedati.« On pa mu je rekel: »Učitelj, povej.« 41»Neki upnik je imel dva dolžnika. Eden mu je bil dolžan petsto denarijev, drugi pa petdeset. 42Ker nista mogla vrniti, je dolg obema odpustil. Kateri izmed njiju ga bo bolj ljubil?« 43Simon je odgovoril: »Zdi se mi, da tisti, kateremu je več odpustil.« On pa mu je rekel: »Prav si presodil.« 44In obrnil se je k ženi in rekel Simonu: »Vidiš to ženo? Ko sem stopil v tvojo hišo, mi nisi ponudil vode za noge; ta pa mi je s solzami zmočila noge in jih obrisala s svojimi lasmi. 45Poljubil me nisi; ta pa ni nehala poljubljati mojih nog, odkar sem prišel. 46Glave mi nisi mazilil z oljem; ta pa mi je z dišavnim oljem mazilila noge. 47Zato ti povem: Odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je močno ljubila; komur pa se malo odpusti, malo ljubi.« 48Njej pa je rekel: »Odpuščeni so tvoji grehi!« 49Tedaj so tisti, ki so bili z njim pri mizi, začeli pri sebi govoriti: »Kdo je ta, ki celó grehe odpušča?« 50On pa je rekel ženi: »Tvoja vera te je rešila!#Ali ozdravila. Pojdi v miru!«

Currently Selected:

Luka 7: SSP

Označeno

Share

Copy

None

Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in

Videoposnetek za Luka 7