I Tesaloničanom 2
2
1Saj sami veste, bratje, za naš prihod k vam, da ni bil prazen: 2#Apd 16,19–24; Apd 17,1–9temveč, dasi smo trpeli prej in smo bili zasramovani, kakor veste, v Filipih, osrčili smo se v Bogu našem, da govorimo k vam evangelij Božji v mnogem boju. 3Kajti opominjanje naše ni iz zmotnjave, ne iz nečistosti, ne v zvijači, 4temveč kakor nas je Bog za vredne spoznal izročiti nam evangelij, tako govorimo; ne da bi bili ljudem po volji, ampak Bogu, ki presoja srca naša. 5Kajti s prilizljivo besedo nismo nastopili nikdar, kakor veste, niti s kako pretvezo za lakomnost, Bog je priča; 6tudi nismo iskali slave od ljudi, ne od vas, ne od drugih, 7dasi bi bili lahko imenitni kakor apostoli Kristusovi. Ampak bili smo krotki sredi vas, kakor pač dojka goji otroke svoje: 8prav tako, milo hrepeneč po vas, nas je bila volja, ne samo podati vam evangelij Božji, ampak tudi duše svoje, ker smo si vas jako priljubili. 9Saj se spominjate, bratje, truda našega in težave: ker noč in dan smo delali, da bi ne bili nadležni komu izmed vas, ko smo vam oznanjali evangelij Božji. 10Vi ste priče, pa tudi Bog, kako sveto in pravično in brez graje smo se vedli do vas, ki verujete; 11da smo, kakor veste, slehernega izmed vas kakor oče otroke svoje 12opominjali, izpodbujali in rotili, da živite dostojno Boga, ki vas kliče v svoje kraljestvo in slavo.
13Zato tudi mi zahvaljujemo Boga neprestano, da ste, prejemši od nas besedo oznanila Božjega, jo sprejeli ne kot besedo človeško, ampak, kakor je resnično, kot besedo Božjo, ki tudi deluje v vas verujočih. 14#Apd 17,5Zakaj vi ste postali, bratje, posnemalci cerkva Božjih, ki so v Judeji v Kristusu Jezusu, ker ste tudi vi isto trpeli od lastnih rojakov, kakor tudi oni od Judov; 15#Apd 9,23.29; 13,45.50; 14,2.5.19; 17,5.13; 18,12ti so i Gospoda Jezusa umorili i preroke in nas pregnali, in Bogu niso prijetni in vsem ljudem so zoprni; 16nam branijo govoriti poganom, da bi se zveličali, da tako vsekdar napolnijo mero grehov svojih. Prišla pa je nadnje jeza Božja do konca.
17Mi pa, bratje, osiroteli za vami za nekaj časa, po obličju, ne po srcu, smo si tolikanj bolj prizadevali videti obličje vaše z mnogim hrepenenjem. 18Zato smo hoteli priti k vam, jaz Pavel enkrat, dvakrat, a branil nam je satan. 19Kajti kdo je naše upanje, ali veselje, ali slave venec? Ali ne tudi vi pred Gospodom našim Jezusom Kristusom o prihodu njegovem? 20Vi ste zares slava naša in veselje.
Currently Selected:
I Tesaloničanom 2: CHR
Označeno
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
CHR © 1914 British and Foreign Bible Society, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!