Mátaj 5
5
V. TÁL.
I. Od ti bláženi 1–12.
II. Krstšanov čést 13–16.
III. Stálnost i rázum desétere zapôvedi 17–48.
I.
1Gda bi pa vido Jezuš to lüdstvo, šô je gori na goro: i gda bi doli seo, pristôpili so k njemi vučenicke njegovi. 2I odpré vüsta svoja, včio je je govoréči: 3Bláženi so, ki so siromácke v dühi: ár je njihovo Králevstvo nebesko. 4Bláženi so, ki se žalostijo: ár se oni obeselijo. 5Bláženi so ti krotki: ár oni bodo zemlô öroküvali. 6Bláženi so, ki gladüjejo, i žéjajo pravico: ár se oni nasitijo. 7Bláženi so ti milostivni: ár oni miloščo dobíjo. 8Bláženi so oni, ki so čistoga srcá: ár oni bodo Bogá vidili. 9Bláženi so ti mirovni: ár se oni Boži sinovje zváli bodo. 10Bláženi so, ki se za volo pravice pregánjajo: ár je njihovo Králevstvo Nebesko. 11Bláženi ste, gda vás psüvali i preganjali bodo, i gučali bodo vso hüdo rêč prôti vám lažéči, za mojo volo. 12Radüjte se ino se vesélte: kâ je vaš nájem veliki vu nebésaj. Ár so tak preganjali i proroke: ki so pred vami bili.
II.
13Vi ste sol zemlé: či se pa sol skvari, s kim se bode solíla? Nika ne valá več: nego da se vö vrže, i skláči od lüdi. 14Vi ste svetlost etoga svêta. Nemore mesto skrito bidti, štero je na velikom brêgi položeno. 15Niti ne vužgéjo posvêta: naj ga pod korc denejo: nego v posvečnjek, i svêti vsêm, ki so v hiži. 16Tak se naj svêti svetlost vaša pred lüdmi: da vidijo vaša dobra dela, i dičijo Očo vašega, ki je vu nebésaj.
III.
17Ne štimajte; kâ sem prišao razvežüvat Právdo, ali Proroke: nej sem prišao razvežüvat nego spunjávat. 18Ár zaistino velim vám: dokečkoli ne prêde Néba i Zemla, eden pisk, ali edna piknjica ne prêde z Právde; dokečkoli se vsa ne zgodijo. 19Záto, šterikoli razvéže edno zapoved tê ti naj ménši, i tak bode včio lüdí, naj ménši se bode zváo v králevstvi nebeskom: šteri pa bode prav činio i včio; té bode se veliki zváo v králevstvi nebeskom. 20Záto velim vám kâ, či ne bode popolna pravica vaša bole, liki pisáčov ino Farizeušov, ne bodete šli v králevstvo nebesko. 21Čüli ste; kâ je povêdano tim starišom: ne vmôri; šterikoli pa vmori, vrêden je sôdbe. 22Jas pa velím vám: kâ vsáki, šteri se srdi na brata svojega zamán; vrêden je sôdbe: šterikoli pa erčé brati svojemi, lajhár; vrêden bode správišča: šterikoli pa erčé, blázen; vrêden bode gehenskoga ognja. 23Či záto gori prineséš dár tvoj na oltár, i tam se spomenéš, kâ brat tvoj má kâ prôti tebi. 24Niháj tam dár tvoj pred oltárom, ino idi, zméri se prvle z bratom tvojim, i teda pridôči prinesi dár tvoj. 25Boj dobre pámeti k protivniki tvojemi hitro, dokeč si na pôti žnjim, naj te gda ne dá protivník sodci, i sodec te dá hlápci, i v temnico se vržeš. 26Zaistino velim tebi: ne boš vöšò odnut; dokeč ne pláčaš te slêdnji sôd. 27Čüli ste, kâ je povêdano tim starišom: ne praznüj: 28Jas pa velim vám: kâ vsáki, ki se zglédne na ženo k poželênji, že je praznüvao žnjom vu svojem srci. 29Či te pa okô tvoje dêsno spáka; vö je skopaj i vrži je od tébe. Ár je bole tebi: da se pogübí edna kotríg tvoji; liki, ka bi se cêlo tvoje têlo vrglo v gehenno. 30I či te dêsna tvoja rôka spáka; odreži jo, i vrzi jo od tébe. Ár je bole tebi: da se pogübí edna kotríg tvoji; liki, ka bi se cêlo tvoje têlo vrglo v gehenno. 31Povêdano je pa: ká, šterikoli odpüstí ženo svojo, nâ ji dá razločenjá list. 32Jas pa velim vám: ká, šterikoli odpüsti ženo svojo brezi zroka práznosti, včiní jo praznüvati; i, šterikoli odpüščeno vzeme, praznüje. 33Páli ste čüli; kâ je povêdano tim starišom: krívo ne priségaj; dáj pa Gospodni prisego tvojo. 34Jas pa velim vám: ne priségajte celô, niti na nébo záto, kâ je Boži trônuš. 35Niti na zemlo záto; kâ je podnogáonica njegova: niti na Jerušálem záto; ka je mesto velikoga krála. 36Niti na glávo tvojo ne priségaj: ár nemreš ednoga vlása bêloga, ali črnoga včiniti. 37Bojdi pa rêč vaša: tak, tak; nej, nej; ka je pa više toga, z hüdoga je. 38Čüli ste, kâ je povêdano: okô za okô; i zôb za zôb. 39Jas pa velím vám: ne stante prôti hüdomi; nego kikoli te vdári na dêsnom tvojem líci, obrni njemi i to drügo. 40I ki se ščé z tebom právdivati, ino ti süknjo vzéti: püsti njemi i plášč. 41I kikoli te bode primárjao na edno milo zemlé, idi žnjim dvê. 42Ki te prosi; daj njemi: i ki ščé od tébe na pôsodo vzéti, ne obrni se od njega. 43Čüli ste; kà je povêdano: lübi bližnjega tvojega, i odürjávaj nepriátela tvojega. 44Jas pa velim vám: lübte nepriátele vaše; blagoslávlajte one, ki vás preklinjajo; dobro činte z onimi, ki vás odürjávajo; i molte za one, ki vás sküšávajo ino pregánjajo. 45Da bodete sinovje Očé vašega, šteri je v nebésaj, ki sunce svoje gori zhájati čini na hüde i dobre, i dá deždž na pravične i nepravične. 46Ár, či bodete lübili li té, ki vás lübijo, kákši nájem bodete meli? Nêli i publikánuške tô činijo? 47I, či bodete se poklanjali samo vašim bratom; ka obilnoga včinite? Nêli i publikánuške tak činijo? 48Záto bojdite vi popolni, liki i Oča vaš, šteri je vu nebésaj, je popolni.
Currently Selected:
Mátaj 5: PREK28
Označeno
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!