Logotip YouVersion
Search Icon

Luka 10

10
Delavci na Božjem polju
(Matej 10,7-16.20-24; Marko 6,7-13)
1Potem je Jezus izbral sedemdeset drugih učencev in jih poslal po dva in dva v mesta in vasi, v katera je potem nameraval oditi še sam. 2Preden so se odpravili na pot, jim je rekel: “Žetev je bogata, toda premalo delavcev je, da bi jo spravili s polja. Zato prosite Boga, ki je gospodar žetve, da pošlje več delavcev, ki bodo spravljali žetev. 3Zdaj pa pojdite! Vem, da vas pošiljam kot jagnjeta med volkove. 4Ne jemljite denarja, torbe, ali rezervnega para čevljev na pot in ne izgubljajte časa s pozdravljanjem ljudi po poti. 5Ko vstopite v hišo, jo blagoslovite in recite: ‘Naj bo mir s to hišo!’ 6Če bodo ljudje sprejeli Božji mir, bo mir, ki jim ga prinašate, ostal pri njih. Če pa vaše sporočilo o miru zavrnejo, tudi Božji mir ne bo ostal v tej hiši. 7Zato ostanite tam, kjer ste dobrodošli in se ne selite od hiše do hiše. Jejte in pijte, kar vam ponudijo, kajti vsak delavec je za svoje delo vreden pravičnega plačila. 8Če pridete v mesto, v katerem vas ljudje radi sprejmejo, jejte, kar postavijo pred vas. 9Zdravite bolne, ki so tu in jim govorite: ‘Božje kraljestvo vam je zdaj zelo blizu.’ 10Če pa vas kjerkoli ne bi hoteli sprejeti, odidite iz tega mesta, prebivalcem pa recite: 11‘Sami ste izrekli svojo sodbo. Celo prah z vaših cest otresamo s svojih nog. Vendar ne pozabite, kako blizu Božjega kraljestva ste bili!’ 12Vsekakor bo prebivalcem Sodome laže ob dnevu sodbe kakor ljudem iz tega mesta! 13Gorje vam, prebivalci Horazina in Betsajde! Če bi se namreč čudeži, ki ste jim bili vi priče, zgodili v pristaniških mestih Tiru in Sidonu, bi se njuni prebivalci davno iskreno kesali za svoje grehe in spremenili način življenja. 14Ob dnevu sodbe bo Tiru in Sidonu laže kakor vam! 15In vi, prebivalci iz Kafarnauma? Kaj naj rečem vam? Da boste povzdignjeni do neba? Ne, vrženi boste v pekel!” 16Potem je rekel učencem: “Kdor posluša vas, posluša mene. Kdor zavrača vas, zavrača mene. Kdor pa zavrača mene, zavrača tudi Boga, ki me je poslal.”
Sedemdesetero učencev se vrne
(Marko 16,18; Janez 12,31)
17Ko se je sedemdeset učencev vrnilo, so navdušeno poročali: “Gospod, celo demoni so nas morali poslušati, ko smo omenjali tvoje ime!” 18“Vem,” je odgovoril Jezus, “kajti videl sem, da je satan kot blisk padel z neba. 19Dal sem vam moč, da stopate na kače in na škorpijone ter da premagate sovražnika. Nič vam ne more škodovati. 20Toda to sploh ni pomembno, da so vam demoni poslušni; mnogo bolj se lahko veselite tega, da ste zapisani v nebesih kot nebeški državljani!”
Jezus se zahvaljuje Očetu
(Matej 11,25-27)
21Poln Svetega Duha je Jezus molil in vsega je prevzela radost: “Moj Oče, gospodar nebes in zemlje, zahvaljujem se ti, da si prikril resnico tistim, ki mislijo, da so pametni in si jo razodel nevednim. Da, Oče, taka je bila tvoja volja. 22Oče mi je dal vso moč. Nihče razen Očeta ne ve, kdo je Sin. Kdo je Oče, ve samo Sin in tisti, kateremu Sin hoče razodeti.” 23Potem se je Jezus obrnil k svojim učencem in jim tiho dejal: “Lahko ste srečni, da vse to vidite in doživljate. 24Pravim vam: Mnogi preroki in kralji v preteklosti so želeli vse to videti, kar vidite vi in slišati, kar vi slišite, vendar niso tega niti videli niti slišali.”
Usmiljeni Samarijan – Najpomembnejša zapoved
(Matej 22,34-40; Marko 12,28-34)
25Potem je vstal neki verski učitelj, da bi Jezusu nastavil zanko: “Učitelj,” ga je vprašal, “kaj moram storiti, da bi dobil večno življenje?” 26Jezus je odgovoril: “Kaj piše o tem v Božjem zakonu? Kaj bereš tam?” 27Verski učitelj je odgovoril: “Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, iz vse duše, z vso močjo in z vsem razumom. Tudi bližnjega ljubi, kakor ljubiš samega sebe.” 28“Prav!” je odgovoril Jezus. “Delaj to, pa boš večno živel.” 29Mož pa se je hotel opravičiti (zaradi majhne ljubezni do nekaterih ljudi), zato je še naprej spraševal: “Kdo pa je moj bližnji? Kako naj to vem?”
30Jezus mu je odgovoril z naslednjo zgodbo: “Neki človek je potoval iz Jeruzalema v Jeriho. Na poti so ga napadli razbojniki. Pretepli so ga, pokradli in ga pustili napol mrtvega ležati na tleh. Potem so odšli. 31Slučajno je kmalu za tem prišel mimo duhovnik. Videl je moža, ki je ležal na tleh ter je šel na drugo stran ceste in nadaljeval pot. 32Tempeljski služabnik je stopil k ranjenemu človeku, ki je ležal na tleh, potem pa odšel. 33Nazadnje je prišel mimo preziran Samarijan. Ko je videl ranjenca, se mu je zasmilil. 34Sklonil se je k njemu, mu očistil rane ter jih obvezal. Potem ga je posadil na svojega osla, sam pa je šel poleg, dokler nista dospela do gostilne, kjer je poskrbel zanj. 35Ko je naslednjega dne moral kreniti dalje, je dal gostilničarju denar in ga zaprosil: ‘Skrbi za tega moža, dokler ne bo ozdravel. V kolikor ne bi bilo zadosti denarja, ti bom razliko povrnil, ko se bom vračal.’ 36Kdo izmed teh treh,” je vprašal Jezus verskega učitelja, “je po tvojem mnenju izpolnil Božji zakon in ravnal kot bližnji v odnosu do moža, ki so ga napadli razbojniki?” 37Verski učitelj je odvrnil: “Vsekakor tisti, ki mu je pomagal.” “Potem pojdi in se ravnaj po njegovem zgledu!” mu je rekel Jezus.
Marija in Marta: Kaj je pomembno?
38Ko je Jezus s svojimi učenci nadaljeval pot proti Jeruzalemu, so prišli v neko vas, kjer jih je neka žena po imenu Marta sprejela v svoj dom. 39Marija, njena sestra, je sedla k Jezusu in ga pazljivo poslušala. 40Marta je bila vznemirjena, ker je sama morala streči svojim gostom. Končno je prišla k Jezusu in ga vprašala: “Gospod, ali ne vidiš, da mi moja sestra nič ne pomaga? Prepušča mi vse delo. Ali ji ne bi mogel reči, naj mi priskoči na pomoč?” 41Jezus ji je odgovoril: “Marta, Marta, toliko se vznemirjaš zaradi teh malenkosti. 42Dejansko pa je samo ena stvar, za katero si je vredno prizadevati! Marija je to doumela in ne bom je odvračal od tega.”#10,42 V izvirniku: Marija je izbrala dobri del, ki se ji ne odvzame.

Currently Selected:

Luka 10: ZNZ

Označeno

Share

Copy

None

Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in

Videoposnetek za Luka 10