Luka 20
20
Od kod Jezusova oblast
(Mt 21,23–27; Mr 11,27–33)
1Ko je nekega dne v templju učil ljudstvo in oznanjal evangelij, so pristopili véliki duhovniki in pismouki s starešinami 2ter mu rekli: »Povej nam, s kakšno oblastjo to delaš ali kdo je, ki ti je dal to oblast?« 3Odgovoril jim je: »Tudi jaz vas bom nekaj vprašal. Povejte mi, 4ali je bil Janezov krst iz nebes ali od ljudi.« 5Razpravljali so med seboj: »Če rečemo: ›Iz nebes,‹ bo rekel: ›Zakaj mu niste verjeli?‹ 6Če pa rečemo: ›Od ljudi,‹ nas bo vse ljudstvo kamnalo, kajti prepričano je, da je Janez prerok.« 7Zato so odgovorili, da ne vedo, od kod. 8In Jezus jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.«
Prilika o vinogradu in najemnikih
(Mt 21,33–46; Mr 12,1–12)
9Ljudstvu pa je začel pripovedovati tole priliko: »Neki človek je zasadil vinograd, ga dal v najem viničarjem in za dalj časa odpotoval. 10V primernem času je poslal k viničarjem služabnika, da bi mu dali od pridelka vinograda. Viničarji pa so ga pretepli in odslovili praznih rok. 11Nato je poslal drugega služabnika. Oni pa so tudi tega pretepli in ozmerjali ter ga odslovili praznih rok. 12Poslal je še tretjega, pa so tudi tega ranili in vrgli ven. 13Tedaj je gospodar vinograda dejal: ›Kaj naj storim? Svojega ljubljenega sina bom poslal, morda bodo njega spoštovali.‹ 14Toda ko so ga viničarji zagledali, so se posvetovali in rekli: ›Ta je dedič. Ubijmo ga, da bo dediščina naša.‹ 15In vrgli so ga iz vinograda in ubili. Kaj bo torej storil z njimi gospodar vinograda? 16Prišel bo in te viničarje pokončal, vinograd pa dal drugim.« Ko so oni to slišali, so rekli: »Bog ne daj!« 17On pa se je ozrl vanje in rekel: »Kaj torej pomeni to, kar je pisano:
Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogalni kamen. # Db. glava vogala .
18Vsak, kdor pade na ta kamen, se bo razbil, in na kogar ta kamen#ta kamen: dodano. pade, ga bo zmečkal.« 19Pismouki in véliki duhovniki so hoteli še tisto uro nanj položiti roke, pa so se zbali ljudstva. Spoznali so namreč, da je s to priliko meril nanje.
Davek cesarju
(Mt 22,15–22; Mr 12,13–17)
20Opazovali so ga torej in k njemu poslali zalezovalce, ki so se delali pravične, da bi ga ujeli v besedi, tako da bi ga lahko izročili upraviteljevi oblasti in pristojnosti. 21Vprašali so ga: »Učitelj, vemo, da prav govoriš in učiš. Ne gledaš na osebo, ampak v resnici učiš Božjo pot. 22Ali smemo cesarju dajati davek ali ne?« 23Spoznal je njihovo zvijačnost in jim rekel: 24»Pokažite mi denarij! Čigavo podobo in napis ima?« Rekli so: »Cesarjevo.« 25On pa jim je dejal: »Dajte#Ali Povrnite. torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« 26Tako ga niso mogli pred ljudmi ujeti v besedi. In začudili so se nad njegovim odgovorom ter umolknili.
Kako je z vstajenjem
(Mt 22,23–33; Mr 12,18–27)
27Pristopilo je nekaj saducejev, ki so trdili, da ni vstajenja. Vprašali so ga: 28»Učitelj, Mojzes nam je zapisal: Če komu umre brat, ki je bil oženjen, pa ni imel otrok, naj vzame to ženo njegov brat in obudi zarod svojemu bratu. 29Bilo pa je sedem bratov. Prvi je vzel ženo in umrl brez otrok. 30Nato jo je vzel drugi, 31pozneje tretji in tako vseh sedem; umrli so in niso zapustili otrok. 32Za vsemi je umrla tudi žena. 33Čigava bo torej žena ob vstajenju, kajti vseh sedem jo je imelo za ženo?« 34Jezus jim je rekel: »Sinovi#Tj. ljudje. tega veka se ženijo in možijo, 35tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile. 36Tudi umreti ne morejo več; enaki so namreč angelom in so Božji sinovi, saj so sinovi vstajenja. 37Da pa so mrtvi obujeni, je pokazal tudi Mojzes v pripovedi o grmu, ko je imenoval Gospoda ›Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov‹, 38Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.« 39Nekaj pismoukov je tedaj odgovorilo: »Učitelj, dobro si povedal,« 40in niso si ga drznili še kaj vprašati.
Vprašanje o Davidovem sinu
(Mt 22,41–46; Mr 12,35–37)
41On pa jim je rekel: »Kako govorijo, da je Mesija#Ali Kristus. Davidov sin? 42Saj vendar David sam pravi v knjigi psalmov:
Gospod je rekel mojemu Gospodu:
›Sédi na mojo desnico,
43 dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožje tvojih nog.‹
44David ga torej imenuje ›Gospod‹, kako je potem njegov sin?«
Jezus svari pred pismouki
(Mt 23,1–36; Mr 12,38–40; Lk 11,37–54)
45Pred vsem ljudstvom, ki ga je poslušalo, je rekel svojim učencem: 46»Varujte se pismoukov, ki si želijo hoditi okrog v dolgih oblačilih in imajo radi pozdrave na trgih, prve sedeže v shodnicah in častna mesta na gostijah, 47ki vdovam požirajo hiše in na videz opravljajo dolge molitve; ti bodo strože obsojeni.«#Db. bodo prejeli večjo obsodbo.
Atualmente selecionado:
Luka 20: SSP
Destaque
Partilhar
Copiar
Quer salvar os seus destaques em todos os seus dispositivos? Faça o seu registo ou inicie sessão
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!