Janez 12
12
Žena v Betaniji mazili Jezusa
(Mt 26,6–13; Mr 14,3–9)
1Šest dni pred pasho je Jezus prišel v Betanijo, kjer je bil Lazar, ki ga je Jezus obudil od mrtvih. 2Tam so mu pripravili večerjo; Marta je stregla, Lazar pa je bil eden izmed tistih, ki so bili z njim pri mizi. 3Tedaj je Marija vzela funt dragocenega dišavnega olja iz pristne narde, mazilila Jezusu noge in mu noge obrisala s svojimi lasmi. Hiša se je napolnila z vonjem po dišavnem olju. 4Juda Iškarijot, eden izmed njegovih učencev, ki ga je pozneje izdal, je rekel: 5»Zakaj tega olja ne bi prodali za tristo denarijev in te dali ubogim?« 6Tega pa ni rekel, ker bi skrbel za uboge, ampak ker je bil tat; imel je namreč denarnico in si je prilaščal, kar so dajali vanjo. 7Jezus je rekel: »Pusti jo, naj ga prihrani za moj pogrebni dan. 8Uboge imate namreč vedno med seboj, mene pa nimate vedno.«
Zarota zoper Lazarja
9Velika množica Judov je izvedela, da je tam, in ni prišla le zaradi Jezusa, ampak da bi videla tudi Lazarja, katerega je obudil od mrtvih. 10Véliki duhovniki pa so sklenili umoriti tudi Lazarja, 11ker se je zaradi njega veliko Judov ločilo od njih in verovalo v Jezusa.
Slovesni prihod v Jeruzalem
(Mt 21,1–11; Mr 11,1–11; Lk 19,28–40)
12Drugi dan je velika množica, ki je prišla na praznik, slišala, da Jezus prihaja v Jeruzalem. 13Vzeli so palmove veje, mu šli naproti in vzklikali:
»Hozána!#Tj. ‘reši, prosimo te’.
Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!
In Izraelov kralj!«
14Jezus je našel oslička in sédel nanj, kakor je pisano:
15 Ne boj se, sionska hči!
Glej, tvoj kralj prihaja,
sedeč na osličjem mladiču.
16Njegovi učenci sprva tega niso razumeli. Ko pa je bil Jezus poveličan, so se spomnili, da je bilo to pisano o njem in da so mu to storili. 17Množica, ki je bila pri njem, ko#Različica ker. je poklical Lazarja iz groba in ga obudil od mrtvih, je torej pričala zanj. 18Zato mu je množica tudi prišla naproti, ker so slišali, da je naredil to znamenje. 19Farizeji pa so govorili med seboj: »Vidite, da nič ne dosežete. Glejte, vse je odšlo#Db. (ves) svet je odšel. za njim.«
Grki želijo videti Jezusa
20Med tistimi, ki so na praznik prišli počastit Boga, je bilo tudi nekaj Grkov. 21Ti so stopili k Filipu, ki je bil iz Betsajde v Galileji, in ga prosili: »Gospod, radi bi videli Jezusa.« 22Filip je šel in to povedal Andreju. Andrej in Filip pa sta stopila k Jezusu in mu to povedala. 23Jezus jima je odgovoril: »Prišla je ura, da se Sin človekov poveliča. 24Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. 25Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. 26Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče.«
Sin človekov mora biti povzdignjen
27»Zdaj je moja duša vznemirjena. In kaj naj rečem? Oče, reši me iz te ure? Zavoljo tega sem vendar prišel v to uro. 28Oče, poveličaj svoje ime!« Tedaj je prišel glas iz nebes: »Poveličal sem ga in ga bom spet poveličal.« 29Množica, ki je stala zraven in to slišala, je govorila: »Zagrmelo je.« Drugi pa so govorili: »Angel mu je govoril.« 30Jezus je odgovoril in rekel: »Ta glas ni nastal zaradi mene, ampak zaradi vas. 31Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta#Tj. hudič. izgnan ven, 32in ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.« 33To pa je rekel, da je označil, kakšne smrti bo umrl. 34Množica mu je odgovorila: »Mi smo slišali iz Postave, da Mesija#Ali Kristus. ostane vekomaj; kako torej lahko rečeš, da mora biti Sin človekov povzdignjen? Kdo je ta Sin človekov?« 35Jezus jim je rekel: »Le še malo časa je luč med vami. Hodíte, dokler imate luč, da vas ne zajame tema. Kdor hodi v temi, ne ve, kam gre. 36Dokler imate luč, verujte v luč, da postanete sinovi luči.«
Neverni Judje
To jim je Jezus povedal in odšel ter se skril pred njimi. 37Čeprav je vpričo njih storil toliko znamenj, niso verovali vanj, 38da se je izpolnila beseda, ki jo je izrekel prerok Izaija:
Gospod, kdo je veroval našemu oznanjevanju,
in Gospodova roka, komu se je razodela?
39Verovati niso mogli zato, ker je, kakor je#kakor je: dodano. Izaija dejal na drugem mestu,
40 oslepil njihove oči
in zakrknil njihovo srce,
da ne bi z očmi videli,
da ne bi v srcu razumeli in se spreobrnili
in da bi jih jaz ne ozdravil.
41To je povedal Izaija, ker#Različica ko. je videl njegovo slavo in je spregovoril o njem. 42Vendar jih je bilo tudi med voditelji mnogo, ki so začeli verovati vanj, toda zaradi farizejev tega niso priznavali, da jih ne bi izobčili iz shodnice. 43Bolj so namreč ljubili človeško slavo kakor Božjo slavo.
Sodila bo Jezusova beseda
44Jezus je zaklical in rekel: »Kdor veruje vame, ne veruje vame, temveč v tistega, ki me je poslal. 45Kdor vidi mene, vidi tistega, ki me je poslal. 46Jaz sem prišel kot luč#Db. Jaz, luč, sem prišel. na svet, da nihče, kdor veruje vame, ne ostane v temi. 47Če kdo sliši moje besede in se po njih ne ravna, ga ne sodim jaz, ker nisem prišel, da bi svet sodil, ampak da bi ga rešil. 48Kdor mene zaničuje in ne sprejema mojih besed, ima nad seboj sodnika; beseda, ki sem jo govoril, ta ga bo sodila poslednji dan. 49Kajti nisem govoril sam od sebe, temveč Oče, ki me je poslal, mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj govorim, 50in vem, da je njegova zapoved večno življenje. Kar torej jaz govorim, govorim tako, kakor mi je povedal Oče.«
Pašlaik izvēlēts:
Janez 12: SSP
Izceltais
Dalīties
Kopēt
Vai vēlies, lai tevis izceltie teksti tiktu saglabāti visās tavās ierīcēs? Reģistrējieties vai pierakstieties
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!