Luka 22
22
VI. Trpljenje
Naklep zoper Jezusa. Judovo izdajstvo
Mt 26,1–5.14–16; Mr 14,1–2.10–11; Jn 11,45–53
1Bližal se je praznik opresnikov, ki se imenuje pasha. 2In veliki duhovniki in pismouki so iskali, kako bi ga umorili, zakaj bali so se ljudstva.
3Šel pa je satan v Juda, ki se je imenoval Iškarijot in je bil izmed števila dvanajsterih; 4in odšel je ter govoril z velikimi duhovniki in poveljniki, kako bi jim ga izdal. 5Razveselili so se in se pogodili, da mu dajo denarja. 6In dal je besedo in iskal prilike, da bi jim ga izdal, kadar bi ne bilo množice.
Priprava na zadnjo večerjo
Mt 26,17–19; Mr 14,12–16
7Prišel pa je dan opresnikov, ko je bilo treba klati velikonočno jagnje. 8In poslal je Petra in Janeza z naročilom: »Pojdita in nam pripravita velikonočno jagnje, da ga bomo jedli.« 9Ta dva pa sta rekla: »Kje hočeš, da pripraviva?« 10In rekel jima je: »Glejta, ko prideta v mesto, vaju bo srečal človek z vrčem vode; pojdita za njim v hišo, v katero pojde, 11in recita hišnemu gospodarju: ‚Učenik ti pravi: Kje je obednica, kjer bi s svojimi učenci jedel velikonočno jagnje?‘ 12Pokazal vama bo veliko opremljeno obednico in tam pripravita.« 13Šla sta in našla, kakor jima je bil rekel, in sta pripravila velikonočno jagnje.
Zadnja večerja in postavitev evharistije
Mt 26,26–29; Mr 14,22–25; 1 Kor 11,23–25
14In ko je prišla ura,#22,14 ko je prišla ura. Ko je nastopil mrak, med šesto in sedmo večerno uro (prim. 3 Mz 23,5; 5 Mz 16,6). je sédel k mizi in dvanajst apostolov z njim. 15In rekel jim je: »Srčno sem želel jesti to velikonočno jagnje z vami, preden bom trpel. 16Zakaj povem vam, da ga ne bom več jedel, dokler se ne dopolni v božjem kraljestvu.« 17In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: »Vzemite to in si razdelite med seboj. 18Zakaj povem vam, da ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride božje kraljestvo.« 19Potem je vzel kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas; to delajte v moj spomin.« 20Prav tako tudi kelih po večerji, govoreč: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas.
Napoved Judovega izdajstva
Mt 26,20–25; Mr 14,17–21; Jn 13,20–31
21Toda glejte, roka mojega izdajalca je z menoj pri mizi. 22Sin človekov sicer gre, kakor je določeno, vendar gorjé tistemu človeku, ki ga bo izdal.«
23Začeli so se med seboj vpraševati, kateri izmed njih bi bil tisti, ki bo to storil.
Kdo je največji
Mt 20,24–28; Mr 10,41–45
24Nastal pa je tudi prepir med njimi, kateri izmed njih se zdi, da je največji. 25On pa jim je rekel: »Kralji poganov gospodujejo nad njimi in tisti, ki imajo nad njimi oblast, se imenujejo ‚dobrotniki‘. 26Vi pa ne tako. Temveč kdor je med vami največji, naj bo kakor najmanjši, in predstojnik kakor strežnik. 27Kdo je namreč večji: kdor je pri mizi ali kdor streže? Ali ne, kdor je pri mizi? Jaz pa sem sredi med vami kakor tisti, ki streže.
Plačilo apostolom
28Vi ste tisti, ki ste vztrajali z menoj v mojih preskušnjah; 29in jaz vam prepuščam kraljestvo, kakor ga je moj Oče prepustil meni, 30da boste jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu, sedeli na prestolih in sodili dvanajst Izraelovih rodov.«
Napoved Petrove zatajitve
Mt 26,30–35; Mr 14,26–31; Jn 13,36–38
31In Gospod je rekel: »Simon, Simon, glej, satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico; 32jaz pa sem prosil zate, da ne opeša tvoja vera. In ko boš ti nekoč šel vase, potrdi svoje brate.«#22,32 ko boš ti nekoč šel vase … To mesto se da v smislu izvirnika prevesti tudi drugače (n. pr.: »Ko se ti svoj čas spreobrneš …« ali: »In ti se svoj čas obrni k svojim bratom in jih potrdi«).
33On mu je rekel: »Gospod, s teboj sem pripravljen iti tudi v ječo in v smrt.« 34Jezus mu je rekel: »Povem ti, Peter, petelin danes ne bo zapel, dokler trikrat ne utajiš, da me poznaš.«
Ura odločilnega boja
35In rekel jim je: »Ko sem vas poslal brez mošnje in torbe in čevljev, ali ste kaj pogrešali?« Odgovorili so: »Nič.« 36»Zdaj pa,« jim je rekel, »kdor ima mošnjo, naj jo vzame, prav takó tudi torbo; in kdor je nima, naj proda svoj plašč in kupi meč. 37Zakaj povem vam, da se mora na meni spolniti še ta beseda v pismu: ‚In hudodelcem je bil prištet.‘ Moja stvar se namreč bliža koncu.« 38Ti so rekli: »Gospod, glej, tukaj sta dva meča.« On pa jim je rekel: »Dosti je.«
Na Oljski gori
Mt 26,36–46; Mr 14,32–42
39In šel je ven ter se kakor ponavadi napotil na Oljsko goro in spremili so ga tudi učenci. 40In ko je prišel na kraj, jim je rekel: »Molite, da ne pridete v skušnjavo.« 41On sam se je odtrgal od njih nekako za lučaj kamna in padel na kolena ter molil: 42»Oče, ako hočeš, vzemi ta kelih od mene, vendar ne moja, ampak tvoja volja se zgôdi.« [43Prikazal pa se mu je angel iz nebes in ga krepčal. 44In ko so ga obšle smrtne težave, je še bolj goreče molil; in njegov pot je postal kakor kaplje krvi, ki so tekle na zemljo.] 45In ko je vstal od molitve in prišel k učencem, jih je našel od žalosti speče. 46Rekel jim je: »Kaj spite? Vstanite in molite, da ne pridete v skušnjavo!«
Jezusa primejo
Mt 26,47–56; Mr 14,43–50; Jn 18,3–11
47Še je govoril in glej, prišla je množica, in eden izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Juda, je šel pred njimi in se približal Jezusu, da bi ga poljubil. 48Jezus mu je rekel: »Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?« 49Ko pa so ti, ki so bili okoli njega, videli, kaj se bo zgodilo, so rekli: »Gospod, ali naj z mečem mahnemo?« 50In eden izmed njih je mahnil po služabniku velikega duhovnika ter mu odsekal desno uho. 51Jezus pa je odgovoril: »Nehajte, ne več!« In dotaknil se je ušesa ter ga ozdravil. 52Velikim duhovnikom, poveljnikom tempeljske straže in starešinam, ki so bili prišli nadenj, pa je Jezus rekel: »Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli. 53Ko sem bil dan na dan med vami v templju, niste stegnili rok po meni, ampak to je vaša ura in oblast teme.«
Peter Jezusa zataji
Mt 26,57–58.69–75; Mr 14,53–54.66–72; Jn 18,12–18.25–27
54Zgrabili so ga in odpeljali v hišo velikega duhovnika. Peter pa je od daleč šel za njim. 55Zakurili so sredi dvorišča ogenj, in ko so posedli okrog, je Peter sédel sredi mednje. 56Ko ga je neka dekla videla sedeti pri ognju in je vanj uprla oči, je rekla: »Tudi ta je bil z njim.« 57On pa ga je zatajil, govoreč: »Ne poznam ga, žena.« 58In malo nato ga je zagledal drugi in je rekel: »Tudi ti si izmed njih.« Peter pa je rekel: »Človek, jaz nisem!« 59In ko je pretekla približno ena ura, je nekdo drug trdil: »V resnici je bil tudi ta z njim, saj je tudi Galilejec.« 60Peter je rekel: »Človek, ne vem, kaj praviš.« In takoj, ko je še govoril, je petelin zapel. 61Gospod se je obrnil in se ozrl na Petra in Peter se je spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel: »Preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatajil.« 62In Peter je šel ven in se bridko zjokal.
Jezusa zasramujejo
Mt 26,67–68; Mr 14,65
63Možje pa, ki so ga imeli zvezanega, so ga zasmehovali in bíli; 64zakrili so mu oči, ga bíli v obraz in vpraševali: »Prerokuj, kdo te je udaril.« 65In mnogo drugih bogokletstev so govorili zoper njega.
Jezus pred velikim zborom
Mt 26,59–66; Mr 14,55–64; Jn 18,19–24
66Ko se je zdanilo, so se zbrali ljudski starešine, veliki duhovniki in pismouki in so ga dali pripeljati pred svoj zbor 67ter so rekli: »Če si ti Kristus, povej nam!« Rekel jim je: »Če vam rečem, ne boste verjeli; 68in če vas vprašam, mi ne boste odgovorili. 69Toda odslej bo Sin človekov sedèl na desnici božje Moči.« 70Vsi so rekli: »Ti si torej božji Sin?« Rekel jim je: »Sem.« 71Oni pa so rekli: »Kaj potrebujemo še pričevanja? Saj smo sami slišali iz njegovih ust.«
ಪ್ರಸ್ತುತ ಆಯ್ಕೆ ಮಾಡಲಾಗಿದೆ:
Luka 22: EKU
Highlight
ಶೇರ್
ಕಾಪಿ
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
