Matej 17
17
1Čez šest dni je Jezus vzel s sabo Petra ter Jakoba in Janeza, ki sta bila brata. Odpeljal jih je na visoko goro, da bi bili lahko sami. 2Tam se je pred njimi spremenil: njegov obraz je zasijal kakor sonce, njegova obleka pa je postala tako bela, kot bi bila iz same svetlobe. 3Nenadoma so učenci zagledali, kako sta se pred njimi pojavila prerok Elija in zakonodajalec Mojzes ter se začela pogovarjati z Jezusom.
4»Gospod,« se je oglasil Peter, »kako lepo nam je tukaj! Če želite, bi vam tu napravil tri kolibe iz vej, kamor boste lahko sedli – eno za vas, eno za Mojzesa in eno za Elija.«
5Medtem je vrh gore nenadoma pokril svetel oblak.
»Ta je moj sin, moj ljubljenec,« se je naenkrat zaslišalo iz oblaka. »Z njim sem zelo zadovoljen. Poslušajte ga!«
6Učence je postalo tako strah, da so se vrgli z obrazom na tla, saj si niso več upali gledati. 7Toda prišel je Jezus in se jih dotaknil.
»Vstanite,« jim je rekel, »nič se ne bojte.«
8Ko so vstali, so videli, da je tam samo še Jezus. 9Nato so se odpravili nazaj v dolino.
»Nikomur ne povejte, kaj ste videli,« jim je med potjo naročil Jezus, »dokler se Človeško bitje ne vrne iz sveta mrtvih.«
10Učenci pa so ga vprašali: »Ali uradni razlagalci Božjih zakonov ne trdijo, da mora najprej ponovno nastopiti prerok Elija, šele potem pa pride Mesija?«
11»Da, tako je,« je odgovoril Jezus. »Najprej mora priti Elija in pripraviti vse za Mesijev prihod. 12Ampak dobro me poslušajte: Elija je v resnici že prišel, vendar ljudje niso dojeli, da je to on. Zato so z njim ravnali tako, kakor pač so. In kmalu bodo enako naredili tudi z mano, Človeškim bitjem. Prestati bom moral hude reči.«
13Učencem je postalo jasno, da Jezus govori o krščevalcu Janezu.
14Pod goro jih je čakala cela množica ljudi. Neki moški je prišel k Jezusu in se pred njim vrgel na kolena.
15»Gospod,« ga je prosil, »usmilite se mojega sina. Hudo trpi zaradi epilepsije. Ko ima napade, velikokrat pade v ogenj ali v vodo. 16Pripeljal sem ga k vašim učencem, da bi ga ozdravili, pa niso mogli.«
17»Ah, kakšni ste vsi skupaj,« je zavzdihnil Jezus. »S kakšnim nezaupanjem se moram ubadati! Kakšna sprevrženost! Koliko časa bom moral to še prenašati? – No, pripeljite sem tega fanta.«
18Jezus je strogo napodil demona, ki je povzročal epilepsijo. Hudobni duh je zapustil dečka, tako da je bil od takrat naprej zdrav.
19Takoj, ko ni bilo več zraven drugih ljudi, so učenci vprašali Jezusa:
»Zakaj pa mi nismo mogli izgnati tega demona?«
20»Zato, ker premalo zaupate Bogu,« je odvrnil Jezus. »Zagotavljam vam: če je vašega zaupanja že samo za drobno seme gorčičnega grma, je to dovolj, da lahko naredite kar koli. Celo tejle gori lahko rečete: ›Gremo, skoči v morje,‹ in bo skočila.«
22Potem se je Jezus v Galileji spet srečal z vsemi svojimi učenci.
»Jaz, Človeško bitje, bom kmalu prišel v roke ljudem,« jim je rekel. 23»Usmrtili me bodo, ampak čez tri dni me bo Bog spet oživil.«
Učence je to zelo razžalostilo.
24Nato so prispeli v Kafarnaum. Tam so k Petru prišli pobiralci davka, ki so ga vsi Judje morali plačevati za vzdrževanje templja v Jeruzalemu.
»Ali vaš učitelj plačuje tempeljski davek?« so vprašali Petra.
25»Seveda,« je odgovoril.
Ko je Peter prišel domov, ga je Jezus prehitel z vprašanjem:
»Simon, kdo mora plačevati davke in pristojbine? Jih vladarji zahtevajo od svojih lastnih otrok ali od drugih ljudi? Kaj praviš?«
26»Plačevati jih morajo drugi,« je odvrnil Peter.
»Se pravi, da so njihovi družinski člani tega oproščeni, ali ne?« je rekel Jezus. 27»No, vseeno pa ne smeva po nepotrebnem izzivati. Pojdi do jezera in vrzi trnek. Potegni ven prvo ribo, ki ugrizne. V njenih ustih bo srebrnik, ki bo ravno dovolj za naju. Z njim pojdi plačat davek.«
હાલમાં પસંદ કરેલ:
Matej 17: ŽJ
Highlight
શેર કરો
નકલ કરો
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
