Luka 4
4
1-2Jezus se je torej poln Svetega Duha odpravil od reke Jordan. Sveti Duh ga je spodbudil, da je za štirideset dni odšel v puščavo, kjer ga je preizkušal hudič. Jezus vse te dni ni nič jedel in je bil na koncu že pošteno lačen.
3»Če si vendar Božji Sin,« mu je dejal hudič, »ukaži temu kamnu, naj se spremeni v hrano.«
4»V Svetem pismu piše: ›Človek ne živi samo od hrane,‹« mu je odvrnil Jezus.
5Potem ga je hudič popeljal v višave in Jezusu v trenutku pokazal vse vladavine na svetu.
6»Dal ti bom vso to oblast in slavo,« mu je rekel hudič. »Pripada namreč meni in jo lahko dam, komur koli hočem. 7Če poklekneš pred mano, bo vse to tvoje.«
8»Piše tudi: ›Klanjaj se Bogu, samo njemu izkazuj božjo čast,‹« ga je zavrnil Jezus.
9Hudič ga je popeljal v Jeruzalem in ga postavil visoko na rob tempeljske zgradbe.
»Če si Božji Sin,« mu je rekel, »skoči in se vrzi tukaj dol, 10saj v Svetem pismu piše: ›Bog bo zapovedal svojim angelom, naj te varujejo. 11Ujeli te bodo, da se ne boš udaril ob kamen.‹«
12Jezus pa ga je ostro zavrnil: »Sveto pismo pravi: ›Ne preizkušaj Božje dobrote!‹«
13Potem ko je hudič na vse mogoče načine preizkusil Jezusa, se je za nekaj časa umaknil.
V Galileji
14-15Jezus se je poln moči, ki mu jo je dajal Sveti Duh, vrnil v Galilejo. Vsi so ga spoštovali. Učil je po tamkajšnjih sinagogah ter postal znan po vsej pokrajini in njeni okolici.
16Prispel je tudi v Nazaret, kjer je odraščal. Na sobotni dan je po svoji navadi šel v tamkajšnjo sinagogo. Vstal je, da bi navzočim bral iz Svetega pisma, 17in prinesli so mu rokopisni zvitek preroka Izaija. Odvil ga je in poiskal mesto, kjer piše:
18»Božji Duh me navdaja,
Bog mi je dal mesijansko poslanstvo:
da razveselim reveže z dobro novico,
da zapornikom najavim izpustitev
in sporočim slepim, da bodo spregledali.
Poslan sem, da rešim zatirane
19in razglasim, da je napočil čas Božje osvoboditve.«
20Jezus je zvil zvitek, ga vrnil služabniku in sedel. Vsi navzoči so napeto strmeli vanj.
21»Ta napoved se je danes izpolnila,« je končno spregovoril, »prav tu, pred vašimi očmi.«
22Poslušalci so mu sprva začudeno pritrjevali, osupli od njegovih osrečujočih, dobrotljivih besed. Potem pa so začeli govoriti: »Čakajte, tale je vendar samo Jožefov sin.«
23»Vem, kaj mi boste rekli,« je spregovoril Jezus, »navrgli mi boste znani pregovor: ›Zdravnik, pozdravi samega sebe.‹ Zahtevali boste, naj stvari, za katere ste slišali, da sem jih naredil v bližnjem Kafarnáumu, storim tudi tu, v domačem kraju. 24Vendar je čista resnica,« je nadaljeval, »da v domačem kraju ne spoštujejo nobenega preroka. 25Kar pomislite: v času preroka Elija tri leta in pol ni deževalo in po vsej deželi je bila huda lakota. Med Izraelci je bilo mnogo vdov, ki so potrebovale pomoč, 26vendar je Bog poslal Elija le k neki tujki v Sarepto, blizu mesta Sidóna. 27Prav tako je bilo v času preroka Elizeja med Izraelci mnogo gobavih bolnikov, vendar je Elizej ozdravil le Naamána, ki je bil iz Sirije.«
28Te besede so hudo razjezile vse, ki so sedeli v sinagogi. 29Vstali so, planili nadenj in ga nagnali iz mesta. Peljali so ga na previsni hrib ob mestu, od koder so ga nameravali pahniti. 30Jezus pa je stopil naravnost skozi množico in odšel svojo pot.
31Odšel je v galilejsko mesto Kafarnáum. Ob sobotah je govoril v tamkajšnji sinagogi 32in vsi so bili iz sebe zaradi tega, kar je učil, saj je govoril z neverjetno avtoriteto.
33Med poslušalci je bil mož, ki ga je obsedel demonski duh, ki oskrunja človeka. Ta je na ves glas zakričal:
34»Ah! Kaj se mešaš v naše zadeve, Jezus iz Nazareta? Nas hočeš uničiti? Vem, vem: ti si sveti Božji poslanec!«
35Jezus ga je strogo ustavil:
»Tiho! Ven!«
Demon je vrgel človeka po tleh in ga zapustil. Pri tem se mož ni niti najmanj poškodoval.
36Vse prisotne je obšlo začudenje in skorajda groza. »Kaj se dogaja?« so se spraševali. »Kakšna moč in avtoriteta je v njegovih besedah! Preprosto ukaže hudobnim duhovom, naj gredo, in ti se poberejo.« 37Ta dogodek je odmeval po vsej okolici.
38Iz sinagoge se je Jezus odpravil naravnost v Simonovo hišo. Simonovo taščo je mučila huda vročica, zato so ga domači vsi zaskrbljeni prosili, naj ji kako pomaga. 39Jezus se je sklonil nadnjo in strogo ukazal njeni bolezni:
»Odnehaj!«
In vročica je izginila. Tašča je takoj vstala ter jim postregla. 40Zvečer so meščani pripeljali k Jezusu vse mogoče bolnike, ki so bili med njimi, on pa je na vsakega posebej polagal roke in jih ozdravljal. 41Mnoge so zapuščali demoni in ob svojem odhodu kričali:
»Ti si Božji Sin!«
Jezus jih je vsakokrat strogo ustavil in utišal, ker so vedeli, da je on Mesija.
42Naslednji dan je navsezgodaj zjutraj šel iz mesta na neki samoten kraj. Vendar so ga mnogi vsepovsod mrzlično iskali. Ko so ga naposled našli, so se ga oklenili in ga moledovali, naj jih ne zapusti.
43»Nujno moram tudi še druga mesta razveseliti z novico o prihodu Božje vladavine,« jim je povedal Jezus. »To je moje poslanstvo.«
44Zato je odšel in razglašal svoje sporočilo po sinagogah judovske dežele.
હાલમાં પસંદ કરેલ:
Luka 4: ŽJ
Highlight
શેર કરો
નકલ કરો
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
