1 Mojzes 8
8
Vode upadejo
1Tedaj se je Bog spomnil Noeta in vseh zveri in vse živine, ki je bila z njim v ladji. Zato je poslal Bog veter na zemljo in vode so upadale. 2Zaprli so se studenci brezna in zatvornice neba in dež z neba se je ustavil. 3Zato so vode polagoma odtekale z zemlje in po sto petdesetih dneh so vode začele upadati. 4In ladja je obstala sedemnajsti dan sedmega meseca na araratskem gorovju. 5Vode pa so dalje upadale do desetega meseca; prvi dan desetega meseca so se prikazali vrhovi gora.
6Ko je minilo štirideset dni, je Noe odprl okno, ki ga je naredil na ladji, 7ter spustil vrana; ta je vzletaval in se vračal, dokler niso vode na zemlji usahnile. 8Nato je spustil goloba od sebe, da bi videl, ali so vode odtekle z zemlje. 9Golob pa ni našel mesta, kjer bi počivala njegova noga; zato se je vrnil k njemu na ladjo; kajti vode so bile še po vsej zemlji. Stegnil je roko, ga prijel in vzel k sebi na ladjo. 10Čakal je nadalje še sedem dni in spet spustil goloba iz ladje. 11Golob je prišel k njemu proti večeru in glej, zelen oljčni list je imel v svojem kljunu. Tedaj je Noe spoznal, da so vode odtekle z zemlje. 12Vendar je čakal še sedem nadaljnjih dni in je spustil goloba, ki pa se ni več vrnil k njemu.
13Šeststo prvega leta prvi dan prvega meseca so vode z zemlje usahnile. Noe je odkril streho na ladji ter pogledal in glej, površina zemlje se je začela sušiti.
14In sedemindvajseti dan drugega meseca je bila zemlja suha.
Odhod iz ladje
15Tedaj je rekel Bog Noetu takole: 16»Pojdi iz ladje ti in s teboj tvoja žena, tvoji sinovi in žene tvojih sinov! 17S seboj izpelji vsa živa bitja, ki so pri tebi, od vsega mesa: ptice, živino in vso laznino, ki lazi po zemlji, da se razidejo po zemlji in zaplode in razmnožé po zemlji!« 18Odšel je torej Noe in z njim njegovi sinovi, njegova žena in žene njegovih sinov. 19Vse živali, vsa laznina in vse ptice, vse, kar se giblje na zemlji, po svojih vrstah, je šlo iz ladje.
20Noe je postavil Gospodu oltar, vzel od vseh čistih živali in od vseh čistih ptic ter daroval na oltarju žgalne daritve. 21Gospodu je bil všeč prijetni vonj in Gospod je rekel sam pri sebi: »Nikoli več ne bom preklel zemlje zaradi človeka. Kajti mišljenje človeškega srca je hudobno od njegove mladosti. Ne bom več udaril nobenega živega bitja, kakor sem storil.
22Dokler bo zemlja,
ne preneha odslej setev in žetev,
mraz in vročina,
poletje in zima,
dan in noč.«
Tällä hetkellä valittuna:
1 Mojzes 8: EKU
Korostus
Jaa
Kopioi
Haluatko, että korostuksesi tallennetaan kaikille laitteillesi? Rekisteröidy tai kirjaudu sisään
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!