Lükáč 23
23
XXIII. TÁL.
I. Kristušovo pred Pilátušom i Herodešom trplênje 1–25.
II. Zvüna Jerušálema 26–46.
III. Po smrti zgojena dugovánja 47–56.
I.
1I stanola je vsa njìh vnožina pelali so ga k Pilátuši. 2Záčáli so ga pa tôžiti govoréči: etoga smo najšli, ka je obračao lüdstvo, i prepovedávao je Casari dáčo dati, govoréči: ka je on, Kristuš, sám Král. 3Pilátuš ga je pa pítao govoréči: tí si král Židovski? On pa odgovoréči njemi erčé: tí práviš. 4Pilátuš pa erčé vládnikom popovskim i lüdstvi: ne nájdem nikšega zroka vu etom človeki. 5Oni so se pa krepili govoréči: kâ gori nadigáva lüdstvo vučéči po cêloj Judei, záčavši od Galilee notri do téc. 6Pilátuš pa, gda bi slìšao Galileo, pítao ga je: jeli je on človek Galileánec? 7I spoznavši, ka je z oblásti Herodešove, poslao ga je k Herodeši, ár je i on v tisti dnévi v Jerušálemi bio. 8Herodeš pa, vidôči Jezuša, jáko se je radüvao. Ár ga je šteo od vnogo vrêmena viditi, ka je čüo dosta od njega; i vüpao se je, ka de kákše znamênje vido, štero on včiní. 9Spitávao ga je pa z vnôgimi rečmí. On je pa nikaj nej odgôvoro njemi. 10Stáli so pa vládnicke popovski i pisáčke, i trdno so ga tôžili. 11Herodeš ga pa za nikoj preštímavši z svojov vojskôv, i ošpotavši oblêkao ga je v svetli gvant, i nazáj ga je poslao k Pilátuši. 12Včinjena sta si pa priátela med sebom Pilátuš i Herodeš vu tistom dnévi. Ár predtemtoga sta vu protivínstvi bilá eden prôti drügomi. 13Pilátuš pa vküp zézvajôči vládnike popovske, i poglavnike, i lüdstvo. 14Erčé njim: k meni ste pripelali etoga človeka, liki odvráčajôčega lüdstvo; i ovo jas sem ga pred vami pravdeno pìtao, i nej sem najšao vu človeki etom nikšega zroka, za šteri volo ga tôžite. 15Ali niti Herodeš. Ár sem vas poslao k njemi, i ovo nikaj smrti vrêdnoga je nej včinjeno njemi od Herodeša. 16Záto zbičüjem ga i odpüstim ga. 17Potrêbčino je pa meo odpüstiti njim pôleg šegé svétka ednoga. 18Gori je pa skríčala vsa vnožina govoréča: vzemi etoga, odpüsti pa nám Barabbáša. 19Kí je za nikakšega postávlenjá i lüdomorstva volo, štero je vu mesti včinjeno, vrženi vu temnico. 20Záto njim je pa Pilátuš gučo, ár je šteo odpüstiti Jezuša. 21Oni so pa kríčali govoreči: ráspi ga, ráspi ga. 22On njim pa tretíč erčé: a ka je hüdoga včíno ete? nikši zrok smrti ne nájdem vu njem. Záto ga li zbičüjem i odpüstim ga. 23Oni so pa pritiskávali z velikim glásom proséči ga, naj se raspé. I premogli so glási njihovi i vládnikov popovski. 24Pilátuš je pa osôdo, nâ bode prošnja njihova. 25Püsto je pa njim onoga, kí je za postavlenjá i lüdomorstva volo vrženi bio vu temnico, šteroga so prosili, Jezuša je pa njim v roké dáo na njihovo volo.
II.
26I, gda bi ga odpelali, zgrabili so níkoga Šímona Cirineuškoga, idôčega z pôla; na njega so djáli te križ, da bi ga nesao za Jezušom. 27Nasledüvala ga je pa vnôga vnožina lüdstva i žén, štere so se bile i jôkale so ga. 28Obrnovši se pa k njim Jezuš erčé: čeri Jerušálemske! ne jôčte se nad menom, nego nad sebom se jôčte i nad sinmi vašimi. 29Ár ovo prído dnévi, vu koteri bodo pravili: blážene so te neporodne, i utrobe, štere so nej rodile, i prsi, štere so nej nadájale. 30Teda začnete praviti bregom: spadnite na nás; i gumilam, pokríte nás. 31Ár, či se eta činíjo nad sirôvim drêvom, nad tim sühim, ka se bode godilo? 32Pelana sta pa i dvá drügiva hüdodelnika, ka bi se ž njim na vküp vmôrila. 33I, gda bi prišli na mesto, štero se zové temen, tam so ga ráspili i tiva hüdodelnika, ednoga z dêsne, ednoga pa z lêve stráni. 34Jezuš pa erčé: Oča, odpüsti njim, ár neznajo ka činíjo. Rastálali so si pa gvant njegov, i vrgli so šorš na njega. 35I stalô je to lüdstvo glédajôče. Ošpotávali so ga pa i poglavnicke ž njim vrét, govoréči: drüge je zdržao, naj zdrží i sebé, či je on Kristuš, te odebráni Boži. 36Ošpotávali so ga pa i vitézje, pridôči i jesi ponüjajôči njemi. 37Govoréči: či si tì Král Židovski, zdrži se. 38Bio je pa napisek napísani ober njega z Grčkimi i Rimskimi i Židovskimi pískmi: eto je král Židovski. 39Eden pa ti gori povêšeni hüdodelnikov ga je preklinjao govoréči: či si ti Kristuš, zdrži sám sebé i náj. 40Odgovoréči pa te drügi, kárao ga je govoréči: ni tí se ne bojíš Bogá, geto si vu ednákoj sôdbi? 41I midva istina pravično. Ár vrêdna, štera sva delala, jemléva; ete je pa nikaj nej včíno hüdoga. 42I erčé Jezuši: spômeni se z méne, Gospodne, gda prideš vu králevstvo tvoje. 43I erčé njemi Jezuš: zaistino velim tebi, dnes z menom bodeš vu paradižomi. 44Bíla je pa liki vöra šésta; i kmica je postánola na cêloj zemli notri do devéte vöre. 45I potemnelo je sunce, i raspraščilo se je zakrivalo cérkvi na srêdi. 46I kričéči z velikim glásom Jezuš, erčé: Oča, vu roké tvoje poráčam düšo mojo. I eta erkôči, vö je püsto düšo.
III.
47Vidivši pa stotnik, štero se je zgodilo, dičo je Bogá govoréči: zaistino je ete človek pravičen bio. 48I vse lüdstvo, štero se je vküp spravilo na glédanje etoga, vidôče, štera so včinjena, bilo se je v prsi, i povrnolo se je. 49Stáli so pa vsi znánci njegovi ôzdaleč, i žene, štere so ga z drügimi na vküp nasledüvale od Galilee, glédale so eta. 50I ovo eden môž po iméni Jožef, tanáčnik bodôči, môž dober i pravičen. 51(Ete je nej bio vküp zloženi v tanáči i vdeli njihovom) od Arimátie mesta Židovskoga, kí je i sám čakao králevstvo Bože. 52Té je šô k Pilátuši i proso ga je têlo Jezušovo. 53I, geto ga je doli vzéo, závio ga je vu lelahen i položo ga je vu zkamna vö zosêkani grob, v šterom je ešče nišče nigdár nej ležao. 54I bio je dén priprávlenjá, i sobotta se je že zasvêtila. 55Nasledüvajôče pa i žene, štere so ž njim prišle z Galilee, glédale so te grob, i kakda je položeno têlo njegovo. 56Povrnole so se pa i pripravile so záčimbo i mazalo, i istina v sobotto so počívale pôleg právde.
Tällä hetkellä valittuna:
Lükáč 23: PREK28
Korostus
Jaa
Kopioi
Haluatko, että korostuksesi tallennetaan kaikille laitteillesi? Rekisteröidy tai kirjaudu sisään
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
