Luka 4
4
Hudi duh skuša Jezusa
(Mt 4,1–11; Mr 1,12–13)
1Jezus se je vrnil od Jórdana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi, 2hudič pa ga je skušal. Tiste dni ni nič jedel, in ko so minili, je bil lačen. 3Tedaj mu je hudič rekel: »Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh.« 4Jezus mu je odvrnil: »Pisano je: ‘Človek naj ne živi samo od kruha.’« 5Nato ga je povedel visoko, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta 6in mu rekel: »Tebi bom dal njihovo slavo in vso oblast nad njimi, kajti meni je izročena in jo dam, komur hočem. 7Če se torej pred menoj pokloniš, bo vsa tvoja.« 8Jezus mu je odgovoril: »Pisano je: ‘Gospoda, svojega Boga, môli in samo njemu služi.’« 9Potem ga je odvedel v Jeruzalem, ga postavil vrh templja in mu rekel: »Če si Božji Sin, skoči od tukaj dol; 10zapisano je namreč:
‘Svojim angelom bo v tvoje dobro zapovedal,
da te obvarujejo,’
11in:
‘Na rokah te bodo nosili,
da z nogo ne zadeneš ob kamen.’«
12Jezus pa mu je dejal: »Rečeno je: ‘Ne skušaj Gospoda, svojega Boga.’« 13Ko je hudič poskusil z vsemu skušnjavami, se je za nekaj časa umaknil od njega.
Jezusovo delovanje v Galileji
Jezus začne učiti
(Mt 4,12–17; Mr 1,14–15)
14Jezus se je v môči Duha vrnil v Galilejo in glas o njem se je razširil po vsej okolici. 15Učil je po njihovih shodnicah in vsi so ga slavili.
Jezusa v Nazaretu zavrnejo
(Mt 13,53–58; Mr 6,1–6)
16Prišel je v Nazaret, kjer je doraščal. V soboto je šel v shodnico, kakor je bil navajen. Vstal je, da bi bral. 17Podali so mu zvitek preroka Izaija; odvil ga je in našel mesto, kjer je bilo zapisano:
18 »Gospodov duh je nad menoj,
kajti Gospod me je mazilil.
Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim,
da jetnikom prinesem oproščenje in slepim vid,
da zatirane pustim na svobodo
19 in napovem leto Gospodovega usmiljenja.«
20Nato je zvitek zvil, ga vrnil služabniku in sédel. Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. 21Začel jim je govoriti: »Danes se je izpolnila beseda Svetega pisma, ki ste jo slišali.« 22Vsi so mu pritrjevali in strmeli nad radostnimi besedami, ki jih je povedal, in so govorili: »Ali ni to Jožefov sin?« 23On pa jim je rekel: »Seveda me boste zavrnili s pregovorom: ‘Zdravnik, sebe ozdravi.’ Kar smo slišali, da si storil v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v domačem kraju.« 24In dodal je: »Resnično vam povem: noben prerok ne velja veliko v domačem kraju. 25Resnico vam govorim: veliko vdov je bilo v Izraelu v Elíjevi dobi, ko se je nebo zaprlo za tri leta in šest mesecev in je bila huda lakota v vsej deželi, 26toda Elíja ni bil poslan k nobeni izmed njih razen k vdovi v Sarépto na Sídonskem. 27Tudi veliko gobavih je bilo v Izraelu v času preroka Elizéja, pa ni bil očiščen nobeden izmed njih razen Naamána, ki je bil Sirec.« 28Ko so to slišali, je vse v shodnici zgrabila jeza. 29Vstali so in ga odvedli iz mesta na previs hriba, na katerem je bilo njihovo mesto sezidano, da bi ga pahnili v prepad, 30on pa je šel kar sredi množice in se napotil dalje.
Mož z nečistim duhom
(Mr 1,21–28)
31Prišel je v Kafarnáum, mesto v Galileji, in v soboto učil ljudi. 32Strmeli so nad njegovim naukom, kajti njegova beseda je razodevala oblast. 33V shodnici je bil človek, ki je imel nečistega duha, in je zavpil na ves glas: 34»Ej, kaj imaš ti z nami, Jezus Nazaréčan? Si prišel, da nas pogubiš? Vem, kdo si: Sveti od Boga.« 35In Jezus mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Nečisti duh ga je vrgel na sredo in šel iz njega, ne da bi ga poškodoval. 36Groza je obšla vse in govorili so med seboj: »Kakšna je ta beseda! Saj z oblastjo in močjo ukazuje nečistim duhovom, da odhajajo.« 37In glas o njem se je širil po vseh krajih v okolici.
Jezus jih veliko ozdravi
(Mt 8,14–17; Mr 1,29–34)
38Vstal je, odšel iz shodnice in stopil v Simonovo hišo. Simonova tašča pa je imela hudo mrzlico in prosili so ga zanjo. 39Sklonil se je nadnjo, zapovedal mrzlici in bolezen je odnehala. Takoj je vstala in jih pogostila. 40Ko je sonce zahajalo, so vsi, ki so imeli kakršnekoli bolnike, te pripeljali k njemu. Na vsakega izmed njih je polagal roke in jih ozdravljal. 41Iz mnogih so odhajali tudi hudi duhovi in vpili: »Ti si Božji Sin.« On pa jim je zagrozil in ni pustil, da bi govorili, ker so vedeli, da je on Kristus.
Jezus potuje in uči
(Mr 1,35–39)
42Ko se je zdanilo, je odšel in se napotil na samoten kraj. Množice so ga iskale. Ko so prišle do njega, so ga zadrževale, da ne bi šel od njih. 43On pa jim je rekel: »Tudi drugim mestom moram oznaniti božje kraljestvo, ker sem za to poslan.« 44In učil je v shodnicah v Judeji.
Currently Selected:
Luka 4: JUB
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
JUB © 1990 United Bible Societies, izdalo Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!