Janez 4
4
Jezus in Samarijanka
1Ko je torej Jezus#Različica Gospod. izvedel, da so farizeji slišali, kako pridobiva in krščuje več učencev kot Janez – 2čeprav Jezus sam ni krščeval, ampak njegovi učenci –, 3je zapustil Judejo in spet odšel v Galilejo. 4Moral je iti skozi Samarijo. 5Prišel je torej v samarijsko mesto, imenovano Sihár, blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu. 6Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure.
7Tedaj je prišla neka žena iz Samarije, da bi zajela vode. Jezus ji je rekel: »Daj mi piti!« 8Njegovi učenci so namreč odšli v mesto, da bi nakupili hrano. 9Samarijanka mu je torej rekla: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti dam piti?« (Judje namreč nočejo imeti stika s Samarijani.) 10Jezus ji je odgovoril in rekel: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela,#če bi vedela: dodano. kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti,‹ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.« 11Žena mu je rekla: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Od kod imaš torej živo vodo? 12Si mar ti večji kot naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova živina?« 13Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. 14Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.« 15Žena mu je rekla: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.«
16Rekel ji je: »Pojdi in pokliči svojega moža in pridi sem!« 17Žena je odgovorila in mu rekla: »Nimam moža.« Jezus ji je rekel: »Dobro si rekla: ›Nimam moža‹; 18kajti pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož. To si prav povedala.« 19Žena mu je dejala: »Gospod, vidim, da si prerok. 20Naši očetje so častili Boga#Dodano. na tej gori, vi pa pravite, da je kraj, kjer ga je treba častiti, v Jeruzalemu.« 21Jezus ji je rekel: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste častili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. 22Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo, kajti odrešenje je od Judov. 23Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. 24Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.« 25Žena mu je dejala: »Vem, da pride Mesija (kar pomeni Maziljenec). Ko pride, nam bo vse oznanil.« 26Jezus ji je rekel: »Jaz sem, ki govorim s teboj.«
27Medtem so prišli njegovi učenci in se čudili, da je govoril z žensko, vendar mu nobeden ni rekel: »Kaj bi rad od nje?« ali »Zakaj govoriš z njo?« 28Tedaj je žena odložila vrč, odšla v mesto in pripovedovala ljudem: 29»Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Mesija?«#Ali Kristus. 30Odšli so iz mesta in se napotili k njemu.
31Medtem so ga učenci prosili in govorili: »Rabi,#Tj. ‘moj gospod’, ‘moj učitelj’. jej!« 32On pa jim je rekel: »Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.« 33Učenci so tedaj govorili med seboj: »Mar mu je kdo prinesel jesti?« 34Jezus jim je rekel: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo. 35Ali ne pravite vi: ›Še štiri mesece in žetev bo tu.‹ Glejte, jaz pa vam pravim: Povzdignite oči in poglejte polja, da so bela#Tj. zrela. za žetev. 36Žanjec prejema plačilo in spravlja pridelek za večno življenje, da se bosta skupaj veselila sejalec in žanjec. 37V tem je namreč resničen izrek, da ›eden seje, drugi žanje‹. 38Poslal sem vas, da boste poželi, za kar se niste trudili. Drugi so se trudili, vi pa ste vstopili v njihov trud.«
39Veliko Samarijanov iz tistega mesta je začelo verovati vanj zaradi ženinih besed: »Vse mi je povedal, kar sem storila.« 40Ko so Samarijani prišli k njemu, so ga prosili, naj ostane pri njih; in ostal je tam dva dni. 41Zaradi njegove besede jih je še veliko več začelo verovati. 42Ženi pa so govorili: »Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja, kajti sami smo slišali in vemo, da je on resnično odrešenik sveta.«
Jezus ozdravi uradnikovega sina
(Mt 8,5–13; Lk 7,1–10)
43Po teh dveh dneh je šel od tam v Galilejo. 44Jezus je sicer sam izpričal, da prerok ne uživa časti v svojem domačem kraju, 45toda ko je prišel v Galilejo, so ga Galilejci sprejeli, ker so videli vse, kar je storil v Jeruzalemu ob prazniku; tudi sami so namreč šli na praznik.
46Prišel je torej spet v galilejsko Kano, kjer je bil naredil vino iz vode. In v Kafarnáumu je bil neki kraljevi uradnik, ki je imel bolnega sina. 47Ko je slišal, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, se je odpravil k njemu in ga prosil, naj pride in mu ozdravi sina, ki že umira. 48Jezus mu je tedaj dejal: »Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete.« 49Uradnik pa mu je rekel: »Gospod, stopi dol, preden moj otrok umre.« 50Jezus mu je dejal: »Pojdi, tvoj sin živi.« Mož je verjel besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je odšel. 51Že med potjo pa so mu prišli naproti njegovi služabniki in mu sporočili: »Tvoj sin živi.« 52Poizvedel je od njih, ob kateri uri se mu je stanje izboljšalo. Rekli so mu: »Včeraj ob sedmih ga je vročica pustila.« 53Oče je spoznal, da se je to zgodilo tisto uro, ko mu je Jezus rekel: »Tvoj sin živi.« In začel je verovati sam in vsi njegovi domači. 54To pa je bilo že drugo znamenje, ki ga je storil Jezus, odkar je iz Judeje prišel v Galilejo.
Právě zvoleno:
Janez 4: SSP
Zvýraznění
Sdílet
Kopírovat
Chceš mít své zvýrazněné verše uložené na všech zařízeních? Zaregistruj se nebo se přihlas
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
