Matiu 10
10
A Jisas Ke Vetulara Au Salaghe Rua Nigna Na Mane Vetula
(Mak 3:13-19; Luk 6:12-16)
1A Jisas ke kilora mai itagna e salaghe rua nigna na vaovarongo me hera na mana eigna kedana gigi aura na komi tidatho me vatokera na komi tinoni tadia na komi thagi vahaghi ke padara. 2Iraani na ahadia e salaghe rua na mane vetula:
Saimon (kena kiloagna a Pita),
Andru (a tahigna a Pita),
Jemes (a dathegna Jebedi),
Jon (a tahigna a Jemes),
3Filip,
Batolomiu,
Tomas,
Matiu (na mane bali oho takis),
Jemes (a dathegna Alfius),
Tadius,
4Saimon (sina mane ke magnahaghinia na gigi auragna mara i Rom eigna kedana boi vunaghi pungusira mara Jiu),
ma Jiudas Iskariot (na mane ke peroa a Jisas).
5Gi e vetulara au e salaghe rua na mane iraani, Jisas ke veleragna, “Oti saghoi vano tadia na komi tinoni kena boi Jiu moti saghoi vano tadia mara i Samaria. 6Keana oti vano vamua itadia mara Israel kena vaghadia na komi sip kena taveti sania ahai ke reireghira. 7Ma na rorongo kotida titionoa tadia na komi tinoni, iaani, ‘Na maghavu a God keda vanaghi pungusira nigna na komi tinoni ke gharani mai ghohi.’ 8Oti vatokera arahai kena vahaghi ma arahai kena lepa, moti vasokaraghini tabirura arahai kena thehe, moti gigi aura na komi tidatho. Na vunegna inau ku heghamu na mana eigna kotida eia na komi fata iraani, oti saghoi kaea sa rongo itadia na komi tinoni kotida hathera. 9Kori vido koti taveti vano, oti saghoi hatia duamiu sa rongo, 10ba na ngoi, ba na varuai pohe, ba na varuai sadol ba na supa. Saghoi hatia duamiu na komi fata iraani eigna e toke na tinoni agutu keda hatia nigna na komi fata tadia arahai ke hathera.
11“Kori vido ighamu kotida jufu tagna sina meleha, oti hiroa ahai keda sasaa na kalitighamugna. Oti mono kori vathegna moti ghieghilei taveti au kori meleha iangeni. 12Kori vido koti haghe vano kori vathe, oti titiono vaghagna iaani, ‘Na soleana nigna a God keda mono itamiu.’ 13Gi kedana sasaa na kalitighamugna kori vathe iangeni, a God keda hera na soleana. Keana, gi kedana boi sasaa na kalitighamugna, a God keda boi hera na soleana. 14Gi na komi tinoni tagna sina vathe ba sina meleha kedana bosi magnahaghinia na kalitighamugna ba rongovia nimiu na velepuhi, taveti sania na meleha iangeni. Kari oti rasua na thepa ke thangu kori naemiu. Iaani na vaughithatha kotida eia bali tuhu vanira a God keda vaparara. 15Inau ku veleghamu, kori maghavui fate, na hava a God keda eia vanira na komi tinonidia na meleha iangeni keda tahu vano tagna na hava keda eia vanira na komi tinoni dika eidia e rua na meleha i Sodom mi Gomora.”#10:15 “Sodom mi Gomora” Kori maghavu a Ebraham ke havi mua, a God ke diadikalara kori joto e rua na meleha iaani eigna na komi tinoni kena eia na komi puhi ke dika puala (Jenesis 18:17-19:29).
Na Komi Papara Keda Mai
(Mak 13:9-13; Luk 21:12-17)
16A Jisas ke ghoi velera, “Oti reireghi toke ghamu! Eigna inau ku vetulaghamu au tadia na komi tinoni sethe kena dika. Ighamu kotida vaghadia na komi sip tadia na komi aku asi. Na vunegna iangeni, oti mono thaothadogha vaghadia na komi poli moti mono dotho itadia vaghadia na komi bora. 17Reireghi toke ghamu eigna kekeha tinoni kedana thotighamu mena hatighamu vano kori vido bali fate. Mi marea kedana thabuhighamu kori nidia na vathe haidu. 18Na vunegna ighamu koti leghuu inau, imarea kedana fateghamu naghodia na komi primia ma na komi king. Kori vido koti sokara naghodia, ighamu kotida tuturi aua na Rorongo ke Toke itadia imarea mi tadia na komi tinoni kena boi Jiu. 19Kori vido kedana thotighamu bali fateghamu, saghoi lubatia na ghaghanamiu keda horuhaihadi eigna na hava kotida velea. A God keda heghamu na haghore kotida eia kori maghavu iangeni. 20Na komi fata kotida velea boi na ghaghanamiu ghehemiu, keana na ghaghanagna na Tarunga nigna a Tamamiu i popo.
21“Sethe na tinoni kedana perora ara toghadia ba ara tahidia ba ara dathedia kori limadia mara na thevuioka bali vathehera. Vaghagna mua na komi gari kedana siriuhaghinira ara idodia mara tamadia mena perora kori limadia mara na thevuioka bali vathehera. 22Na komi tinoni kedana siriuhaghinighamu eigna ighamu koti leghuu inau. Keana gi kotida sokara ngasi kori nimiu na vaututuni me jufu kori vido kotida thehe, ighamu kotida hatia na havi ke teo na govugna. 23Gi na komi tinoni tagna sina meleha kedana vaparaghamu, oti ghogho vano tagna na meleha tavogha. Inau ku veleghamu ighamu boi tangomana kotida vagovua nimiu na komi tango tadia na komi meleha i Israel gi u tabiru mai inau, na Dathei Tinoni.
24“Na mane vaovarongo ke boi thaothadogha vano tagna na mane ke velepuhia, ma na mane agutu ke boi nagho vano tagna na vunaghigna. 25Na mane vaovarongo keda totogo gi keda vaghagna na mane velepuhigna, ma na mane agutu keda totogo keda vaghagna na vunaghigna. Inau ku vaghagna na vunaghigna na vathe, mi ghamu vaghadia arahai kena mono korai vathegu. Na vunegna imarea kena kilougna a Satan, imarea kedana titionoa na komi fata eimiu ghamu ke dika tuu vano tagna iangeni.
Mataghunia A God, Boi Na Komi Tinoni
(Luk 12:2-7)
26“Oti saghoi mataghunira na komi tinoni kena thevuioka itamiu. Eigna na komi fata gougovu ke mono polo ikeagaieni keda tate au tadia na komi tinoni. 27Na komi fata ku veleghamu kori vido kati mono gheheda, inau ku magnahaghinighamu kotida titiono aua tadia na komi tinoni ivei mi vei. 28Oti saghoi mataghunira arahai kena tangomana na vatheheagna na tonomiu, kari ena boi tangomana nidia na vatheheagna na tarungamiu. Oti mataghunia vamua a God, eigna imanea ke tangomana na vaparagna na tonomiu ma na tarungamiu kori meleha papara. 29Ighamu koti adoa ghohi, na volidia e rua na manu iso e sikei na siliva vamua. Toke keda boi vahotha na volidia, teo sikei itadia keda sikili me thehe gi a Tamamiu i popo ke bosi magnahaghinia keda vaghagna iangeni. 30-31Moti saghoi mataghu, eigna kori ghaghanagna a God ighamu koti nagho vano tadia na komi manu iso. Ma na komi sesehugna na ulumiu a God ke ijumira gougovu.
Vele Aua Oti Vaututunia A Jisas
(Luk 12:8-9)
32“Gi ahai keda vele aua tadia na komi tinoni imanea nigua na vaovarongo, inau kuda vele aua tagna a Tamagu i popo imanea nigua na vaovarongo. 33Kari ahai keda vele aua tadia na komi tinoni imanea boi nigua na vaovarongo, inau ghua kuda vele aua tagna a Tamagu i popo imanea boi nigua na vaovarongo.
Nigna Na Velepuhi A Jisas Ke Vathevurura Na Komi Tinoni
(Luk 12:51-53; 14:26-27)
34“Oti saghoi ghaghana inau ku mai bali hathera na komi tinoni kori maramagna eigna kedana mono haidu toke. Teo! Inau ku boi mai bali hati maia na soleana, kari u mai bali vathevuruara na komi tinoni. 35Inau ku mai bali thevuruara na mama ma a dathegna mane, ma na ido ma a dathegna vaivine, ma na vaivine ma na vungaogna vaivine. 36Nigna na komi thevuioka na tinoni, arahai vamua ke mono kori nigna na tamadathe ghehegna.
37“Ahai ke dothovira vano a tamagna ba idogna tagua inau, imanea ke boi nabagna keda nigua na vaovarongo. Ahai ke dothovira vano a dathegna mane ba a dathegna vaivine tagua inau, imanea ke boi nabagna keda nigua na vaovarongo. 38Ahai ke boi sasaa keda papara me thehe eigna ke leghuu inau, imanea hiri ke boi nabagna keda nigua na vaovarongo. 39Ahai keda boi leghuu inau eigna ke magnahaghinia keda tatango ngasi tagna na havigna kori maramagna, imanea keda boi hatia na havi ke teo na govugna. Keana ahai ke sasaa keda papara me thehe eigna ke leghuu inau, imanea keda hatia na havi ke teo na govugna.
40“Ahai keda kalitighamu, imanea ke kalitiu ghua. Ma ahai ke kalitiu, imanea ke kalitia a God ke vetulau mai. 41Ahai keda kalitia na profet eigna ke adoa na profet ke titionoa na komi haghoregna a God, a God keda hea na taba ke nanaba vamua tagna na taba keda hera mara na profet. Ahai keda kalitia na tinoni jino eigna ke adoa imanea na tinoni jino, a God keda hea na taba ke nanaba tagna na taba keda hera na komi tinoni kena jino. 42Inau ku veleghamu, gi ahai keda hea na bea ghaula tagna sina tinoni ke boi nagho tadia nigua na komi vaovarongo eigna imanea ke leghuu inau, a God keda hea na taba.”
Právě zvoleno:
Matiu 10: bgt
Zvýraznění
Sdílet
Kopírovat
Chceš mít své zvýrazněné verše uložené na všech zařízeních? Zaregistruj se nebo se přihlas
© 2009, Wycliffe Bible Translators, Inc. All rights reserved.
