Matej 9
9
1Jezus se je vkrcal v čoln in se vrnil v svoje mesto na drugi strani jezera. 2Tam so mu neki ljudje na nosilih prinesli hromega moškega. Jezus je videl, kako mu zaupajo.
»Dragi moj, ne skrbi,« je rekel hromemu, »odpuščam ti grehe.«
3Tam pa je bilo tudi nekaj razlagalcev Božjih zakonov. »To žali Boga!« so si mislili. »Tale človek se kar enači z Bogom!«
4Toda Jezus jim je videl v misli.
»Kakšno zlo pa vam roji po glavi?« jim je rekel. 5»No, kaj je lažje? Reči: ›Odpuščam ti grehe‹ ali ukazati: ›Vstani in shodi‹? 6Toda zdaj boste videli, da lahko Človeško bitje z vso avtoriteto odpušča človeške grehe.«
Tedaj se je obrnil k hromemu in mu dejal:
»Vstani, poberi svoja nosila in pojdi domov.«
7In ta je vstal in odšel domov. 8Množico ljudi, ki so bili prisotni, je obšla sveta groza. Slavili so Boga, ker je dal ljudem takšno avtoriteto in moč.
9Jezus se je odpravil naprej in v carinarnici zagledal uradnika z imenom Matej. Sedel je in pobiral davke za rimsko okupatorsko oblast.
»Pojdi z mano,« mu je rekel, »bodi moj učenec.«
Matej je vstal in šel z njim. 10Jezusa je skupaj z učenci povabil k sebi na večerjo. Tam se jim je pridružilo še več davkarjev in drugih ljudi na slabem glasu. 11To pa so opazili ljudje iz vplivne skupine farizejev.
»Kako se lahko vaš učitelj druži s takšnimi izmečki,« so spraševali Jezusove učence, »in z njimi celo veselo jé?«
12»Zdravi ne potrebujejo zdravnika,« jim je odvrnil Jezus, ki je to slišal. »Potrebujejo ga bolni. 13Še enkrat razmislite, kaj govori Bog na temle mestu v Svetem pismu: ›Nočem obrednih žrtvovanj, temveč da ste dobri drug z drugim.‹ Moje poslanstvo je, da ljudi, ki so daleč od Boga, povabim nazaj k njemu, ne pa da se ukvarjam s tistimi, ki so z njim v pravem odnosu.«
14Tedaj so prišli k Jezusu učenci krščevalca Janeza in mu očitali:
»Mi in farizeji se držimo zelo strogih pravil glede posta in se pogosto odrekamo hrani. Zakaj tega ne delajo tudi vaši učenci?«
15»Ko gostje na poroki praznujejo skupaj z ženinom,« je odvrnil Jezus, »pač ne morejo biti žalostni. Zgodilo pa se bo, da jim bodo ženina vzeli, in tedaj se bodo postili.
16Nihče namreč ne krpa stare obleke z močno novo zaplato. Novo blago bi se skrčilo in še bolj raztrgalo staro obleko. 17Podobno se ne hrani mladega vina v starih vinskih mehovih. To bi jih razgnalo, vino bi se razlilo in mehovi bi bili uničeni. Ne, mlado vino se hrani v novih mehovih. Tako se ne uničijo niti mehovi niti vino.«
18Medtem ko je Jezus to razlagal, je prišel k njemu eden od tamkajšnjih voditeljev. Vrgel se je predenj z besedami:
»Prosim, moja hčerka je ravnokar umrla. Ampak če vi pridete in v molitvi položite svoje roke nanjo, bo oživela.«
19Jezus je vstal in šel z njim. Spremljali so ga učenci. 20Nenadoma se mu je od zadaj približala ženska, ki je že dvanajst let krvavela. Na skrivaj se je dotaknila resic na robu njegovega oblačila. 21Mislila si je: »Dovolj bo, da se samo dotaknem njegove obleke, pa bom ozdravljena.« 22Jezus se je obrnil in jo zagledal.
»Draga moja, ne skrbi,« ji je dejal, »tvoje zaupanje vame te je ozdravilo.«
V tistem trenutku je ženska ozdravela.
23Potem je Jezus prišel v voditeljevo hišo. Videl je, da je pogrebna godba že prispela in da se je zbralo že precej ljudi, ki so začeli z glasnim objokovanjem.
24»Kar pojdite domov,« jim je rekel. »Deklica ni mrtva, ampak samo spi.«
Posmehovali so se mu, 25vendar so morali oditi. Potem je Jezus prišel k njej in jo trdno prijel za roko. In deklica je vstala!
26To se je razvedelo po vsej okoliški pokrajini.
27Jezus je odšel od tam in med potjo sta mu začela slediti dva slepa človeka.
»Mesija, naslednik kralja Davida!« sta kričala za njim. »Usmilite se naju!«
28Ko je Jezus prispel domov, sta prišla k njemu.
»Ali mi zaupata, da vaju lahko ozdravim?« ju je vprašal.
»Da, Gospod,« sta odgovorila.
29Tedaj se je dotaknil njunih oči.
»Ker sta mi zaupala,« je rekel, »se bo to tudi zgodilo.«
30Takoj se jima je vrnil vid, Jezus pa ju je resno opozoril:
»Pazita, da tega nihče ne izve!«
31Onadva pa sta odšla in pripovedovala o Jezusu vsem ljudem v tisti pokrajini.
32Ravno ko sta odhajala, so k Jezusu pripeljali nemega človeka, ki je bil pod oblastjo demona. 33Jezus ga je izgnal in človek je spet spregovoril. Ljudje so bili navdušeni.
»Še nikoli v naši zgodovini se ni dogajalo kaj podobnega!« so pravili.
34Farizeji pa so to razložili takole: »Če Jezus izganja demone, je to zato, ker dobiva moč od njihovega vladarja, hudiča.«
35Tako je Jezus potoval naokrog po vseh mestih in vaseh. V sinagogah je razlagal, kaj Bog naroča ljudem, in razglašal dobro novico o prihodu Božje vladavine. Obenem je ljudi ozdravljal vseh bolezni in težav. 36Videl je veliko obupanih z uničenimi življenji. Zasmilili so se mu v dno srca, ker so bili kakor izgubljene ovce, za katere ne skrbi noben pastir. 37Zato je svojim učencem rekel:
»Ti ljudje so kakor obilen pridelek na polju, ki čaka, da bi ga pobrali. Pripravljeni so sprejeti Božjo vladavino, vendar manjka delavcev, ki bi jih pripeljali vanjo. 38Zato prosite Boga, naj pošlje več delavcev, ki bodo vsem tem ljudem razglasili nastop njegove vladavine.«
Právě zvoleno:
Matej 9: ŽJ
Zvýraznění
Sdílet
Kopírovat
Chceš mít své zvýrazněné verše uložené na všech zařízeních? Zaregistruj se nebo se přihlas
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
