Luke 6

Na Nanazana na Veveina na Rane Minyere

(Matiu 12.1-8; Maka 2.23-28)

1Ego pa maka rane Minyere tonai za rerege jola lao vei pa leo inuma vuiti i Jisu beto ria na nana sepele, za qari kole ravuravuzu teku kiko vuiti ria na nana sepele, ko qari ngaja ganiganigedi. 2Ba qari bati poaria ria na Parese ria, ko qari nanazaria, <<Ae za vei za gamu roitini tu na roiti zake tavamalumu pa rane Minyere?>> qari gua.

3Nari za oeria i Jisu ria, <<Beko gamu tori tiroamiu tu gamu za na roiti za roitini i Devita pa moa, ba gamu oqoro tu vakaberia za? Totonai za burana i Devita beto ko ria na tinoni qari tutia, 4za luge lao aza pa leona na ruma tana Tamaza, ko za tekua aza za na bereti madina ko za gania beto za vadi tugu vei ria na nana tinoni. Ba kepore maka tinoni za tavamalumuni ko mina boka tekua za na bereti aza, goto ria na iama gu,>> za gua.

5Beto za parangaria i Jisu ria, <<Na Tuna na Tinoni za na bangarana na rane Minyere,>> za gua.

I Jisu za Salania maka Tinoni za Raiqo na Limana

(Matiu 12.9-14; Maka 3.1-6)

6Ego pa maka rane Minyere mule tonai za luge pa maka ruma varivarikamuna i Jisu za korapa suverenana ketakoi za maka tinoni za raiqo na lima kale matuana. 7Ko ria qari varivagigalaini na Vavanau beto ria na Parese za qari nyaqoa kaki zona ko mari jutuni za sela i Jisu qari gua, ko qari kole dogoro kopu totoni za vei mina salana tinoni tu beka pa rane Minyere aza qari gua. 8Ba za tori gilagilaria tu i Jisu ria na dia roquroqu, ko ari za guni vei za na tinoni za raiqo maka kale limana, <<Mu turu, ko mu rerege lame pa korapa,>> za guni. Nari za soqolo turu za na tinoni aza ko za lao turu ketakoi.

9Beto ari za gudi vei i Jisu ria na tinoni, <<Ego ma nanazagamu ara gamu. Ae za za vamalumia na Vavanau ko mina boka taroiti pa rane Minyere? Na roitini na leana, ba na roitini na ikerena? Na aloa na toa, ba na piara pale?>> za gudi.

10Beto za kole dogoro varilivutaidi aza ria doru beto ari za guni vei aza za na tinoni.

<<Mu radonia na limamu!>> za guni. Nari za radonia tugu, ko za leana soga za na limana aza. 11Totonai za qari tagigiri vitivitigi ria, ko qari kole varivavakatoni makadi ria za na za mari boka roiti laoni ti Jisu qari gua.

I Jisu za Mijataria ari ka Manogori Tinoni Tagarunudi

(Matiu 10.1-4; Maka 3.13-19)

12Ego ko pa maka totozo za zagere zae pa maka kubo i Jisu ko za varavara. Ko za suvere na bongi doruna pa batu kubo aza ko za kole varavara lao tana Tamaza. 13Ko totonai za volavolaza rane na kota za kuku tekuria ria doru nana sepele ko za mijata tekuria aza ari ka manogori ko ria za kukudi na tinoni tagarunudi. 14Ko ari ria za mijataria aza: i Saimone aza za vaizongoni i Pita beto i Aduru na taina, ari Jekopi i Jone, i Pilipi i Batolomiu, 15ari Matiu, i Tomasi, i Jekopi na tuna i Alepiasi, beto i Saimone aza perangaina na somanana mae tadiria qari nyorogua adu paleni na qavuna pa Romu, 16i Jiudasi na tuna i Jekopi, beto i Jiudasi Isikarioti aza na tinoni za gabala kanai i Jisu.

I Jisu za Varivagigalai beto za Varisalana

(Matiu 4.23-25)

17Ego totonai za mule gore pa kubo tavitiria ria na nana tinoni tagarunudi i Jisu nari za turu tavitiria aza pa maka ia ararena ria zoku nana sepele. Ko na minete tinoni lavata za tori korapa tu ketakoi, ria na lame veidi pa doru ia pa Jiudia, pa Jerusalema, beto ko vei tugu pa guguzu babatana pa Turosi beto pa Sidoni.

18Ria na tinoni za qari lame ko mari nongoria aza beto mari tasalanadia pa okoto dia vagauru qari gua. Ko ria za koleria na ongongu ikeredi ba qari tasalana tugu. 19Ko ria doru za qari kole podepodeke vitivitigi ko mari ulia aza ko mari tasalanadia qari gua, ura na neqi za votu tana ko zoku tinoni qari tori tasalana tu.

Na Qeraqera beto na Takulanga

(Matiu 5.1-12)

20Ego za dogoro laoria na nana sepele i Jisu ko za paranga,

<<Gamu tamana za gamu gamu golaba,

ura tadigamu za na binangara tana Tamaza.

21Gamu tamana za gamu gamu burana koviria,

ura gamu za pala muna tavapote valeana.

Gamu tamana za gamu gamu lukana takulanga koviria,

ura pala muna au qeraqera za gamu.

22Gamu tamana za gamu tonai marike tavaraguadigamu ria na tinoni

beto tonai mari ijugamu,

mari poja vikevikeregamu,

beto mari jutudigamu na tinoni ikikeremiu

pa ginuana gamu tutia na Tuna na Tinoni.

23Mu qera ko mu soqolo qeraqera tu za pa totozo aza, ura nu vainongoro! Na lavatana jola za na miu pinia pa noka. Na roiti ngangangulu vei tugu zara za qari roitidi ria na boko tamadi lao tadiria na tinoni korokorotai pa moa.

24Goto gamu na tinoni izizongo za mu takulangagemiu tu,

ura gamu tori tekua tu gamu za na toa leana.

25Mu takulangagemiu tu za gamu gamu pote valeanagemiu koviria,

ura kolenana za na totozo muna burana za gamu.

Mu takulangagemiu tu za gamu gamu au kidokidolo koviria,

ura kolenana za na totozo tonai muna lukana takulanga za gamu.

26Mu takulangagemiu tu za gamu tonai mari paraparanga vatarazaegamu ria doru tinoni,

ura ria na tamadi ba qari roiti veidi tugu ria na tinoni korokorotai sekesekedi pa moa,>> za gua i Jisu.

Mu Roquroquria ria qari Kanagamu

(Matiu 5.38-48; 7.12a)

27<<Ba ma pojadigamu za gamu gamu nongoroziu ara: mu roquroquria ria qari kanagamu, mu roiti valeana lao tadiria qarike tavaraguadigamu, 28mu tepa vadi na mana ria qari levelevedigamu, beto mu varavara tokadi ria qari ngangangulugamu. 29Bi tapalia maka kale paparamu za maka tinoni, za mu balinga lao vani mule maka kalemu. Bi tekua na mua koti za maka tinoni, za muke suqutia ko mi tekua mutugu za na mua soti. 30Na tinoni za tepanigo na zakazava za mu iai, na tinoni za teku vakeninigo maka mua zakazava za muke tepa muleni. 31Ko aza tugu vei qu nyoroguani ko ria na tinoni mari roiti lameni tadigamu za aza tugu za mu roiti laoni tadiria na goto tinoni.

32Vei muna roquroqu kalekaleria gu gamu ria qari roquroqugamu, za keta mu kole roquroqua pala muna tekuni na mana za na roiti vei aza! Ura ria na tinoni seladi gu ba qari roquroquriadia ria qari roquria. 33Vei muna roiti kalekale valeana lao tadiria gu qari roiti valeana lame vadigamu, za keta mu kole roquroqua muna tekuni na mana gamu za vei aza! Ura ria na tinoni seladi gu ba qari roiti valeana lao tugu za tadiria na tinoni qari roiti valeana lao vadi. 34Ko vei tadiria gu qu gilagilai pala muna boka teku muledi na miu zakazava za qu vamalumuria ko mari tekua maqalai na miu zakazava, za keta mu kole roquroqu muna tekuni na mana gamu za vei zara! Ura ria na tinoni seladi gu ba qari bokadia vamalumu ria na dia zakazava ria na tinoni seladi vei ko mari teku muledi ria na padana tugu aza vei qari valaoa qari gua. 35Ba gamu za muke roiti vei zara! Mu roquroquria tu ria qari kanagamu, beto mu roiti valeana lao tadiria. Mu vadi gu aza na manugu mari tekua gu mae qari gudigamu beto muke kole roqu totoni za na miu zakazava aza. Muna vei za pala mina lavatana jola za na miu pinia pa noka beto ko tonai za qu roiti vei na boko koburu tana Tamaza ululu jolana za gamu. Ura na Tamaza za roquroqu betoria gu ria qarike boka paranga leana lao tana beto ria na tinoni ikikeredi. 36Na Tamaza za roquroquria beto za roiti valeana lao tadiria doru tinoni, ko gamu ba mu roquroquria beto mu roiti valeana lao tugu tadiria doru tinoni,>> za gua i Jisu.

Muke Pitua na Goto Tinoni

(Matiu 7.1-5)

37<<Muke tutidi na sela tadiria na goto tinoni, ko mike pitugamu na Tamaza. Muke jutu taridi na varituti tana Tamaza ria na goto tinoni, ko gamu ba muke tajutu taridigamu tugu za na varituti tana Tamaza. Mu taleozodi na goto tinoni, ko na Tamaza ba mi taleozodigamu tugu. 38Mu ia valeanaria na tinoni, ko mi ia valeanagamu na Tamaza. Aza mina iadigamu aza za na ia nabuna, mina vei na boko kiko bou za tasaqiti ko za tanyoqonyoqoro valeana ko za pugele nyonyoa beto gamu tinu boruboruria na miu. Ura aza tugu na pada gamu ia valeana veidi ria na goto tinoni, nari za aza tugu mina ia valeana veidigamu na Tamaza,>> za gua i Jisu.

39Beto aza za pojadi mule i Jisu za na vavakato vavapada ani, ari za gua vei, <<Na tinoni zake batabata za minake boka titai za maka goto tinoni nake batabatana. Vei mina titai za pala mari makarai lotu loposo pa maka pou ari kori. 40Na sepele za zake poreveveina jolani na nana tinoni varivagigalai. Goto totonai mina vakoititi valeanaria mae tu na sepele ria na varivagigalai tana nana tinoni varivagigalai za beto za mina kamua za na bokaboka tana nana tinoni varivagigalai.

41Ae za vei ko qu tapatianani dogoria tu ao za na opopu pa matana na taimu, ba na lomoto kobukobu pa matamu makamu za quke pavu galani? 42Ae za vei ko qu boka paranga veini tu ari na taimu, <Taiqu, mae! Ma kazi pale na opopu pa matamu,> qu gua tu? Ba na lomoto kobukobu pa matamu quke batia! Na tinoni vavabatamu na sekesekemu ao! Momoe mu kazi pale mae za na lomoto kobukobu pa matamu, beto za muna batabata valeana ko muna boka kazi pale za na opopu pa matana na taimu,>> za gua i Jisu.

Na Suvege beto na Vuana

(Matiu 7.16-20; 12.34b-35)

43<<Na suvege leana za zake vuani na vua ikerena, beto na suvege ikerena za zake vuani na vua leana. 44Doru suvege za qari tagilagila na leadi babi na ikeredi tonai tana dogoria na vuadi. Munake boka lokete teku vua suvege piqi ao pa suvege varivariokana, beto ko munake boka teku vunguvungu qurepi ao pa gazoro varivariokana. 45Na tinoni leana za vavoturia ria na uana leadi qari kole pa bulona ko za roitini na roiti leana, goto na tinoni ikikerena za vavoturia na uana ikikeredi qari kole pa bulona ko za roitini na roiti ikikerena. Ura aza tugu za pugele nyonyoa pa bulona na tinoni za taparanga votuni pa ngujuna,>> za gua i Jisu.

Kori Tinoni qari Vaturu Ruma

(Matiu 7.24-27)

46<<Ae za vei ko gamu kukuniziu, <Bangara! Bangara!> ara za gamu, beto gamuke tutiria aza vei qa pojadigamu ara? 47Aza za lame taqu ko za vainongorodi na qua paranga beto za vataberia, za ma ule vadigamu ara ae tinoni veveina aza. 48Na tinoni aza za maka moqaza podeke vei na tinoni za roitini na nana ruma, za kori valolu gore ko tinganai za kamua na patu beto za vaturua aza za nana kokovana ruma, beto za vaturua za nana ruma. Ko totonai za gore na qolapezo, za vae na pie ko za raja pa ruma aza ba zake boka jou kanoko za na ruma aza, ura za tapatu biti vamauru pa patu aza. 49Ba aza na tinoni za nongorianana tugu za na qua paranga ba zake vataberia, za maka moqaza podeke vei na tinoni za roitini na nana ruma pa pezo munyalana kepore patu bitina aza. Ko totonai za gore na qolapezo, za vae na pie ko za raja pa ruma aza, za zake oriavo tugu lotuna za na ruma aza, ko za tajegara pipiara betonana!>> za gua i Jisu.

Currently Selected:

Luke 6: GHN

Highlight

Copy