YouVersion Logo
Search Icon

Mateo 20

20
I boudepangre an o drakengro them
1Oun o Yezous penas lenge, har kote hi, kay dell o Devel menshen pash peste gole, te djan le ap leskro drom. O Devel hi har i ray, koles his i kotar them, kay drakengre rouka tardo hi. Sik taysarlake djas lo an o foro dren, oun rodas peske i boudepangren, te boudrenn le ap leskro kotar them. 2Kolentsa kras yob vin, te dell lo len yek roupeni bema kava diveske. Palle bičras lo len ap peskro kotar them, te boudrenn le leske. 3Har enyenge his, djas yob pale an o foro, oun dikas vavaren, kay his len kek boudi. 4Ap kolende penas lo: Djan ap miro kotar them, oun boudrenn mange! Me dau t'men yaake boud love, har t'mari boudi moldo hi. Oun yon djan kote.
5Har o paash dives trouyel his, djas lo pale an o foro dren, hatsas vavaren, kay hi len kek boudi, oun bičras len ninna ap peskro kotar them. Ninna har trinenge his, kras yob kova yaake. 6Har pančenge his, djas lo pale an ko foro, dikas pale vavaren koy trouyel tardo, oun penas ap lende: Hoske han t'mer koy tardo, oun boudrenn gar?
7Penan le: Kek das men i boudi. Koy penas yob: Djan ap miro kotar them, oun boudrenn mange kote!
8Har i rati vas, penas ko ray ap peskro pralstouno boudepaskro: De i boudepangren khetne gole, oun de len lengre love! De kolen pengre love, kay an i rat van, oun palle kolen, kay o paash dives van, oun palle kolen kay taysarlake van!
9Koy van kolla glan leste, kay an i rat van, oun lan yek roupeni bema lestar. Oun lauter, kay pal lende van, lan ninna yek roupeni bema lestar.
10Har kolla pash leste van, kay boudran o tselo dives, patsan le, te lenn le boudeder love. Ninna yon lan yek roupeni bema.
11Koy čingran le ap ko rayeste, oun penan: 12Kolla, kay an i rat van, boudran i tikno tsiro. Tou dal len yaake boud love har men. Tou djineh, te boudram mer o tselo dives. Oun o kham rhačas zoreles ap mende.
13Koy penas ko ray ap yekeste lendar: Miro maal, me rhorhrom tout gar. Tou kral mantsa vin, te boudress mange, oun te leh yek roupeni bema mandar. 14Kanna le tire love, oun dja khere! Me kamau, te dap koleste, kay an i rat vas, yaake boud love har tout. 15Me krau nay mire loventsa, hoy me kamau. Hoske hal tou čilačo ap mande, te hom me lačo?
16Oun o Yezous penas doureder: “Dikenn, yaake venn boud palla tardo, kay kanna glan tardo hi. Ninna venn boud glan tardo, kay kanna palla tardo hi.”
O Yezous rakrell o triinto kopo pral peskro merepen
17Oun yob djas doureder, te vell lo an o foro Yerusalem. Ap o drom las lo peskre deesh-te-douy malen ap i rig, oun penas lenge:
18“Shounenn, mer djah kanna an o foro Yerusalem. Kote denn le o Menshengro Čaves an i vasta kol bare rashayendar oun kol čačepangre morshendar. Oun kolla krenn vin, te vell lo maredo. 19Yon denn les an i vasta kolendar, kay kek bibolde hi. Oun kolla praasenn les, denn les dava i čoupniyah, oun denn les ap o troushel, te merell lo. Pal triin divessa krell o Devel les pale djido.”
Hoy o Zebedeskri romni o Yezousestar mangas!
20Pal kova vas o Zebedeskri romni lakre čaventsa, o Yakobeha oun o Yohanneha, pash o Yezouseste. Oun yoy vitsras pes glan leste ap i phoub, te mangas li lestar čomone.
21“Hoy kameh tou?” poučas lo latar.
Penas li: “Ap ko dives, kay tou hal o baro ray pral i tsele menshende, mouk mire douy čaven ap tiri rig te beshell: Yek ap tiri čači rig oun ko vavar ap tiri servi rig.”
22Penas o Yezous: “T'mer djinenn gar, hoy mangenna mandar. Nay lenn t'mer kol douka ap t'mende, hoy me hounte lap ap mande?”
Penan le: “Ava, ko nay krah mer.”
23“Hi čačo,” penas lo, “t'mer hounte lenna boud douka ap t'mende, yaake har me hounte lap len ap mande. Ninna te hi yaake, nay penau t'menge gar, koon beshell ap miri čači rig oun ap miri servi rig. Kova hi gar an miro vast. Miro dad an o bolepen rodas kolen vin, kay ap miri rig beshenna.”
24Oun har kol vavar deesh kova shounan, van le rhoyemen ap kol douy phralende.
25Doleske das len o Yezous pash peste gole, oun penas ap lende: “T'mer djinenna, i bare raya oun i pralstoune ap kay phoub, len hi penepaske pral i menshende an pengre themma. Oun yon rikrenn i menshen zoryah tele. Oun yon hounte shounenn ap lende oun hounte boudrenn lenge. 26Mank t'mende hounte vell kova gar yaake! Koon t'mendar kamell, te vell lo baro, kova hounte vell t'menge koy. 27Oun koon t'mendar kamell o pralstouno te vell, kova hounte vell t'maro boudepaskro. 28Ninna o Mensheskro Čavo vas gar ap i phoub, te boudrenn i menshen leske. Na-a. Yob vas ap i phoub, te vell lo lenge koy, oun te merell lo boudenge. Oun yaake lell lo len dran o čilačepen oun o merepen vin.”
O Yezous krell douy korele morshen sasto
29Oun o Yezous djas peskre malentsa dran o foro Yericho vin. Oun boud menshe djan leske palla.
30Pash o drom his douy korele morsha beshdo. Kolla shounan, te vell o Yezous ap o drom. Oun yon dan gole: “Maro ray, tou Davideskro čavo, kre tiro dji menge pre!”
31Kol menshe, kay djan o Yezouseha, čingran ap kol douyende, oun penan ap lende: “Moukenn tele! Ačenn!”
Koy dan yon boudeder gole: “Maro ray, tou Davideskro čavo, kre tiro dji menge pre!”
32Oun o Yezous ačas tardo, kharas len pash peste, oun penas: “Hoy kamenn t'mer, te krap t'menge?”
33“Ray!” penan le, “mer mangah tout: Kre mare yaka sasto, te dikas nay pale!”
34Oun o Yezouseske djas kova phares an o dji. Oun yob čivas peskre vasta ap lengre yaka. Oun ap yek kopo dikan le pale. Oun yon djan leha.

Currently Selected:

Mateo 20: Sint-Man2024

Highlight

Share

Copy

None

Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in