Markus 1
1
Yohanes en ik olomu ʼbelabenebiselat taga laga wene
(Matius 3:1-12; Lukas 3:1-18; Yohanes 1:19-28)
1Op wene, Yesus Kristus, Allah omlogo en taga laga wene moʼgulhentaik o. 2Wene ai re, edipmu en, at Yesaya Allah iak moʼgulentasu laga aʼge ano en pelal wokho pesi hegitsogoat aga o. Asogo pelal wasulat disogo egei,
“At Allah en e,
Nomlogo yo. Hat pobuk ebela lagun oʼgwe, heʼgebela yakhese lemagoluk, ap mesik yoʼgo poluk naduk perakpaik ani o. (Maleakhi 3:1)
3At ebe o leimu aphwami erlakma eba iak ngai eselat e,
Eiga! Nonue ʼgain Onuk Logo aʼge wemaʼgwe, ebela yorogulat ebela ʼgorlo ʼgelaʼge takholuk e, opsogo yorogulat, togu lemis o, oluk worlentasu,” (Yesaya 40:3)
oluk egeimu re, at Yesaya en pelal wokho pesi ai o. 4Wene pelal wogo oruak ai hegitsogoat, at Yohanes ebe o leimu aphwami erlakma waga ai o. Wagarik e, ik olomu ʼbelabenebiselat, wene moʼgulentasulat, tagalat e, disogo ese laga,
“Wene henebam aʼge Allah en erlagapsogo ukpouwagoluk, his wiak togu legep aʼge ai ukpoluk henebabut heberlemis o. Henebabut heberlorogupmu re, an en ik olomu ʼbelaphenebise leik o,” oluk moʼgulentasu laga. 5Asogo moʼgulentasumu re, is aphwami o propinsi Yudea aʼge ʼberlegat emin, o kota Yerusalem aʼge enebe ʼberlegat emin, at eʼbek odoktu aga legesa. Odoktu egesarik e, di wiak yu wiak togu legesa aʼge ʼbaksogo ukpogwiam, at en ik Yordan olomu ʼbelabenebise laga. 6Eba ʼbelabenebiselat wam unta wam asu aʼge ikho osum ʼbuktagalat, agap noʼgorlogo opsogo heliʼgogo ʼbagaluk wantagalat, taga laga. Asogo tagalat, osoʼboru meʼgebil aʼge nasulat, ʼgin aʼbosu eʼgelema aʼge nasulat, taga laga. 7Asogo tagalat e, disogo moʼgulentasu laga,
“An nebe malik weiyat nanni erlak aʼgeat wegi yu o. Ap ʼgain anni aʼbik aʼge pobuk wema o. At ebe ʼgain anni aʼbik ai en e, at oyuk hettak aʼge an en nodogorlu pam welat hebelu re, mia o. 8Ye, an en e, we, ik olomu ʼbelabenebise legi aʼgeat de, at ebe wemarik en e, ik olomu ʼbelaphonobu ʼgelaʼge, Allah Arogun henebam ʼbelakpouma o,” oluk moʼgulentasu laga.
Yohanes en Yesus ik olomu ʼbelabegei wene
(Matius 3:13-17; Lukas 3:21-22)
9At Yohanes en wene asogo moʼgulentasuam e, Yesus o Galilea doʼgo aʼge o onuk Nazaret en eʼbek ʼbegeimu re, ik Yordan olomu ʼbelabegei. 10Ik olomu ʼbelabegeimu re, Yesus en ik esaʼgoma lebeigoluk tagoma re, Allah Arogun ʼbogorl hialogo sue ʼberl ʼgelaʼge at ebam duk laʼbu agoma il hesi. 11Il hesimu, Allah iak ʼbogorl pam en disogo egei,
“Hat hebe an nomlogo nede hwedik aʼge. Hat hebaget nogola nagai epasu legi o,” oluk iak ʼbelakpobu aga.
Iblis en Yesus ogola ʼgagaligoluk waga laga wene
(Matius 4:1-11; Lukas 4:1-13)
12Allah iak ʼbelakpou wagokhwe erianoat, Allah Arogun en e, Yesus o leimu aphwami erlakma woluk laga. 13Woluk lagama re, o leimu aphwami erlakma eba 40 hari oruakhwe, Iblis en ogola ʼgagaligoluk eʼbek waga laga. O eba re, ʼbaik owi pam oruakma malaikat Allah ʼbogorl pam en yoʼgo ʼbelagonobou ago aʼge ebano logon ʼbu egesarik e, pekharok welegesa.
Yesus o Galilea wagarik, Simon lak yoʼgo enebesi wene
(Matius 4:12-22; Lukas 4:14-15, 5:1-11)
14Pobuk e, Yohanes ano eʼgik herle werigisema re, at Yesus ano o Galilea doʼgo orlu agarik e, Allah iak op wene ano moʼgulentil denaga laga. 15Moʼgulentil denagalat e, disogo ese laga,
“O Allah eragam honobouwa ano yogodak arat honobouwa o. Holuk e, his wiak togu legep aʼge ukpoluk, henebabut heberlogo op wene yu demat oluk pobi tit o,” oluk moʼgulentil denaga laga. 16Moʼgulentil denagalat e, ik Galilea yeʼgelak esaʼgoʼgwe lasulat, Simon ot Andreas eʼbirek agauwa hwedik-hwadigat hiane wogumu no oluk e, hiane wouwogoluk sum hiane sum egeik aʼge ik olomu ʼbelabugukhwe il yerentesi. 17Il yerentesirik e, disogo egei,
“Hiane wogu legep ai ʼgelaʼge, aphwami asogoat wogenebil denaga lorogup en e, moʼgulhentaik en an neʼberlik manis o,” oluk moʼgulentesi. 18Asogo moʼgulentesimu re, erianoat onosum hiane sum egeik aʼge ano ukpoluk at Yesus eʼberlik legesa. 19Horogat legesarik e, Yesus il yerentesi ʼgal e, ap Zebedeus eiyagai Yakobus ot Yohanes eʼbirek emin ik so ogola welat hiane sum terleben tugumu il yerentesi o. 20Il yerentoluk e, erianoat worlentesi. Worlentesimu re, enaik ano emin, ap oʼgo wogentaigoluk yoʼgo enebesi aʼge ebano emin, so pam onoboluk e, Yesus eʼberlik legesa.
Ap mesik muʼgat ebabut wiak aʼge ogola ʼgwi lagama Yesus en henokho lebikpesi wene
(Lukas 4:31-37)
21Is ebano Yesus eʼberlik legesarik e, o Kapernaum ʼgwi legesa. ʼGwi legesarik e, agauwa sabit pam Allah paget weat welat e, o aphwami Yahudi aʼge seʼban ogumu eba ʼgwi lagarik e, Yesus en wene moʼgulentasu laga. 22Moʼgulentasumu is aphwami ebano en e, disogo egesa,
“Ap Allah iak pelal wogo eiye aʼge en moʼgulnontogwi ʼgelaʼge oso erlak o. We, at en e, wene ebe eiye aʼge en u ʼgelaʼge oso ai, nonogorlok o,” oluk erliktigisa. 23Asogo erliktigisa ai erlige re, ap mesik muʼgat ebabut wiak aʼge ogola ʼgwegeimu welaga aʼge, is aphwami Yahudi aʼge seʼban ogumu eba eneʼbek ʼgwegei. ʼGwegeitik iak loksogoat disogo moʼgulesi,
24“Yesus owi Nazaret aʼge yu o! Hat en noʼgosogo taknenebaigoluk wegen o. Nis wiagapnenebigoluk wegen a? Hat hebe re, Allah uʼgwarek ebaget edikhebesirik perakhobou wagama wegen ai, an en pobi hebegis o,” oluk iak loksogoat moʼgulesi. 25Asogo moʼgulesi aʼgeat de, at Yesus en wene yageselat e,
“Hiak. Ap yu ogola en henokho liplai lak o,” oluk moʼgulesimu re, 26muʼgat ebabut wiak aʼge ano ap ano ogola en lebeigoluk tagalat e, ap ano uak erlik-erlikhasulat e, iak ngai-wai eselat libaga. 27Libagama re, is aphwami ebano en e, disogo egesa,
“At iak egei ai noʼgosogo. Wene ai ʼget mu aʼgeat wene eiye agarik moʼgulnentasu hegi. At en muʼgat ebabut wiak aʼge wene yagentasuam e, at iak enesaʼgo hologoat togwi ai nonogorlok o!” oluk erliktigisa. 28Asogo erliktigisarik e, at Yesus obok woluk o Galilea doʼgo di owi yu owi ebano ʼberlegat sagarak pegesa.
Yesus en Simon iemalhwe emin, aphwami pema esanat emin, ou obabenebegei wene
(Matius 8:14-17; Lukas 4:38-41)
29At Yesus emin, Yakobus Yohanes eʼbirek emin, osi ado pema emin, o aphwami Yahudi aʼge seʼban ogumu liplau wegesarik e, Simon emin, Andreas emin, onowi pam legesa. 30Onowi pam legesarik e, olema ʼgwi legesa ʼgal e, Simon iemalhwe ano ebam ou aganhan aʼbik en ʼbourak oruakma ʼgwi legesa. ʼGwi legesema erianoat, is en e,
“Hwe yu re, ou asogo en oruak o,” oluk Yesus moʼgulegisa. 31Moʼgulegisema re, hwe ano eragam horoksogo lagarik e, eʼgik tenakho edikpesi. Edikpesimu re, ebam ou aganhan ano erlak aga. Ou erlak agama re, at enat soʼboru wogentasu laga.
32Asogo wogentasumu re, hopmu mo ʼgoboksogo lagarik e, is aphwami en e, is pema ou wogu legesa aʼge emin, muʼgat ebabut wiak aʼge onogola ʼgoluk welegesa aʼge emin, wogonoboluk Yesus eʼbek wegesa. 33Wagaihwe, aphwami ado o eba aʼge ʼberlegat o edipmu odoktu egesa. 34Odoktu egesema re, is di ou yu ou wogu legesa aʼge enebe esanat obabenebasulat, muʼgat ebabut wiak aʼge enebe esanat aphwami onogola ʼgwi lotluk oruakma henokho lebikpasulat, tegei. Tagoma re, is muʼgat enebabut wiak aʼge ebano en at ebe pobi tigisa ai en e,
“Heniak modok ogup no yo,” oluk wene ʼbalegei.
Yesus en o seli esaʼgoʼgwe ebano op wene moʼgulentil laga wene
(Lukas 4:42-44)
35Asogo tagenebil lagarik e, nogo oluk o ede weʼgerlisokhwe elaluk agarik libaga. Libagarik e, o leimu aphwami erlakma lagarik e, seʼban ese laga. 36Asogo i lagama re, is Simon arilak enemin pobuk Yesus heratil legesa. 37Heratil legesarik, ebe oruakma hwiarigisarik e, disogo moʼgulegisa,
“Aphwami ʼberlegat en herahobogwi o,” oluk moʼgulegisa. 38Asogo moʼgulegisema, at en e, disogo egei,
“Neneragam oʼgwe o seli horoksogo yema wene op wene moʼgulentil laigoluk wegirikmu re, moʼgulentil louwok en manis o,” oluk moʼgulentesi. 39Asogo moʼgulentesirik e, o Galilea doʼgo aphwami Yahudi aʼge seʼban ogumu ebano ʼgwi lagarik e, wene op wene ano moʼgulentasulat, muʼgat enebabut wiak aʼge aphwami onogola ʼgwi lotluk oruakma henokho lebigenebasulat, til lasu laga.
Yesus en ap mesik hwenaʼgo ʼgelaʼge onogorlok aʼge oruakma obaptegei wene
(Matius 8:1-4; Lukas 5:12-16)
40Asogo tagenebesirik lasumu re, ap mesik hwenaʼgo ʼgelaʼge onogorlok aʼbik aʼge ebam welaga aʼge Yesus eʼbek wagarik e, odogorlu pam hweriogo welat, hau weriselat e, disogo moʼgulesi,
“Nue o. Hat en obapnebagun epegen holuk e, elirat obapnoboat o,” oluk iak erlagaik iak moʼgulesi. 41Moʼgulesimu at Yesus e, at ebe edeaptegeirik e, eʼgik tenak poluk disogo moʼgulesi,
“An en obaphebaigoluk taga legi o. Holuk e, hebam op emen o,” oluk moʼgulesi. 42Asogo moʼgulosokhwe erianoat, ebam hwenaʼgo ʼgelaʼge ano erlak agarik e, ebam op aga. 43Op agama re, at Yesus en e, ebe perakpaigoluk iak ningsogoat esaʼgo weriselat, 44disogo moʼgulesi,
“Yesus disogo taknebesi o, oluk, aphwami logon modok moʼgulentagun o. We, ap Allah eiye aʼge il hiouwagoluk en eʼbek laguntik e, disogo tip o. At Musa en eselat e,
Aphwami enebam op agai holuk e, Allah akhit mesik pomup o, oluk egei hegitsogoat,
Ebam op agama, oluk pobi hobouwak en e, Allah akhit mesik pei lak o,” oluk moʼgulesi. 45Asogo moʼgulesi aʼgeat de, at ano en e, aphwami yogunat moʼgulentasulat e,
“Disogo taknebesi o,” oluk obok obat sagarak pil laga ai en e, at Yesus o kota daʼgwe yaʼgwe eba ʼgwi lagarik ebe selakma denagalom mia agama re, leimu aphwami erlakma ebano welaga. Asogo welaga aʼgeat de, aphwami o da aʼge ya aʼge eba en eʼbek odoktogu legesa.
Currently Selected:
Markus 1: WUL
Highlight
Share
Copy
![None](/_next/image?url=https%3A%2F%2Fimageproxy.youversionapi.com%2F58%2Fhttps%3A%2F%2Fweb-assets.youversion.com%2Fapp-icons%2Fen.png&w=128&q=75)
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in